september 2012, ŠOS, Predlog Zakona o štipendiranju
november 2010, ŠOS, Komentarji na novi zakon o štipendiranju, v javni obravnavi od 13. 10. 2010
(1) Kandidati, ki so bili v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli identificirani kot nadarjeni učenci, se glede na dosežen uspeh v zaključnem razredu osnovne šole razvrstijo po vrstnem redu glede na povprečno oceno, in sicer od najvišje do najnižje povprečne ocene.
(2) Dosežen uspeh iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se upošteva povprečje ocen vseh obveznih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole.
(1) Kandidati, ki so bili v skladu s Konceptom vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju identificirani kot nadarjeni dijaki, se glede na dosežen uspeh v srednji šoli razvrstijo po vrstnem redu glede na povprečno oceno, in sicer od najvišje do najnižje povprečne ocene.
(2) Dosežen uspeh iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se upošteva povprečje ocen vseh predmetov v preteklem šolskem letu.
Štipendisti, ki že prejemajo Zoisovo štipendijo, morajo za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije izpolnjevati pogoj povprečne ocene najmanj 4,10 za dijake in najmanj 8,50 za študente, ali pogoj izjemnega splošnega uspeha na maturi oziroma izpolnjevati pogoj uvrstitve med najboljših 5 % študentov v posameznem letniku posameznega študijskega programa ali izkazati izjemni dosežek.
Za dodelitev Zoisove štipendije za nadarjene (v nadaljnjem besedilu: Zoisova štipendija) so lahko predlagani vajenci in dijaki, študentje višjih strokovnih šol ter študenje visokošolskih zavodov, če:
Povprečna ocena pri študentih se izračuna v skladu z določbo drugega odstavka prejšnjega člena.
Starost kandidata za Zoisovo štipendijo ne more presegati starosti kandidata za republiško štipendijo iz 2. člena tega pravilnika.
Intelektualna nadarjenost kandidata se ugotavlja na podlagi rezultatov preizkusa intelektualnih sposobnosti in dodatnih psiholoških preizkusov, ki jih ob predhodnem pisnem soglasju staršev ali zakonitih zastopnikov, če gre za mladoletno osebo, opravi kandidat prostovoljno, praviloma v zadnjih dveh letnikih osnovne ali srednje šole.
Kandidat za Zoisovo štipendijo izpolni merilo intelektualne nadarjenosti, če doseže vsaj 20 točk na podlagi naslednjih osnovnih merili v kombinaciji z dodatnimi merili iz 23. člena tega pravilnika, pri čemer lahko kandidat doseže:
po 1. merilu – 20 točk
po 2. merilu – 10 točk
po 3. merilu – 5 točk,
Dodatna merila za ugotavljanje nadarjenosti so: merilo TEKM (indeks tekmovalnih dosežkov), merilo UC (indeks intelektualne usmerjenosti) in merilo SOC (indeks socialne prikrajšanosti).
Po merilu TEKM lahko kandidat doseže 5 oziroma 10 točk, po merilu UC 5 točk in po merilu SOC 5 točk, vse v skladu z metodologijo za vrednotenje dodatnih meril, ki jo določi generalni direktor zavoda v strokovnih navodilih za izvajanje pravilnika o štipendiranju.
Kandidat za Zoisovo štipendijo šteje za intelektualno nadarjenega tudi v primeru, če ob izpolnjevanju osnovnih meril iz 22. člena teg pravilnika na podlagi dodatnih meril iz prejšnjega člena doseže najmanj 10 točk, od tega na podlagi merila TEKM vsaj 5 točk oziroma, če na podlagi dodatnih meril doseže najmanj 15 točk, od tega na podlagi merila TEKM 10 točk.
Če kandidat ne izpolni niti enega osnovnega merila, ne more biti predlagan za dodelitev Zoisove štipendije, ne glede na število zbranih točk na podlagi dodatnih meril.
Pri ugotavljanju izrazite nadarjenosti pri kandidatih dijakih srednjih šol in študentih višjih strokovnih in visokih šol se poleg osnovnih in dodatnih meril iz 22. in 23. člena tega pravilnika, upošteva tudi javno priznane uspehe ali izjemne dosežke, ki jih je kandidat dosegel v zadnjih dveh šolskih letih.
Za javno priznan uspeh oziroma izjemni dosežek iz prejšnjega člena velja:
Za umetniško nadarjenost na določenem umetnostnem področju šteje prejem državnega priznanja ali nagrade, uvrstitev do vključno 3. nagrade na državnem tekmovanju, mednarodno priznanje ali nagrada oziroma uvrstitev v finale mednarodnih tekmovanj, po predhodnem izboru na državnem tekmovanju.
Če gre za nastope v duetu ali triu, se upošteva le prva nagrada na državnem tekmovanju oziroma uvrstitev do vključno 3. mesta na mednarodnem tekmovanju.
Pri odločanju o podelitvi štipendije kandidatom, ki so bili predlagani zaradi umetniške nadarjenosti, lahko zavod upošteva mnenje vsaj dveh neodvisnih strokovnjakov z ustreznega umetnostnega področja.
Predlog za dodelitev Zoisove štipendije, ob pisnem soglasju staršev oziroma zakonitih zastopnikov, če gre za mladoletno osebo, poda predstojnik izobraževalnega zavoda na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije.
Dokumentacija, na podlagi katere je ugotovljena intelektualna oziroma umetniška nadarjenost kandidata, mora biti priložena predlogu za dodelitev Zoisove štipendije in jo je zavod dolžan obravnavati v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Predlog iz prvega odstavka lahko poda tudi pooblaščeni delavec zavoda – psiholog, svetovalec za poklicno orientacijo.
Pravico do republiške štipendije za izrazito nadarjene dijake in študente (v nadaljnjem besedilu: Zoisova štipendija), lahko uveljavijo kandidati, ki izpolnjujejo merila izrazite intelektualne oziroma umetniške nadarjenosti, ugotovljene z rezultati generacijskega preizkusa sposobnosti in dodatnih psiholoških preizkusov, ki se ob predhodnem soglasju staršev, posvojiteljev ali skrbnikov opravijo v zaključnem letniku osnovne šole.
Poleg meril iz prejšnjega odstavka se pri ugotavljanju izrazite nadarjenosti kandidata upošteva tudi uvrstitev v finale na državnih ali mednarodnih tekmovanjih ali drug javno priznan izjemen dosežek. V dvomu, ali gre za izjemen dosežek, poda o tem mnenje ustrezna znanstvena ali umetniška institucija.
Dokumentacija, na podlagi katere se ugotavlja izrazita intelektualna oziroma umetniška nadarjenost mora biti navedena v razpisu, ki ga objavi Republiški zavod za zaposlovanje, vpogled v dokumentacijo, ki predstavlja uradno tajnost, pa je dovoljen le pooblaščenim osebam in osebam, ki imajo po predpisih o splošnem upravnem postopku položaj stranke v postopku.
Republiški zavod za zaposlovanje lahko dijakom in študentom, ki izpolnjujejo kriterije izrazite intelektualne ali umetniške nadarjenosti dodeli Zoisovo štipendijo.
Postopek in kriteriji za predlaganje izrazito nadarjenih učencev se določajo s posebnim aktom, ki ga sprejme Upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje.
Zoisovo štipendijo lahko pridobi dijak ali študent, ki izpolnjuje kriterije iz akta, določenega s prejšnjim odstavkom, če dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju tekočega leta ne presega povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Dohodek se ugotavlja po določilih tega pravilnika.
Zoisova štipendija se lahko izjemoma dodeli tudi za šolanje v tujini. O takšnih izjemah odloča na podlagi uspehov in strokovnih priporočil Republiški zavod za zaposlovanje.
Zoisovi štipendisti lahko prejemajo štipendijo tudi za redni podiplomski študij.
Predlog za dodelitev Zoisove štipendije, ki se oblikuje na skupini za poklicno usmerjanje, po razgovoru o poklicnih odločitvah v zadnjem razredu osnovnošolskega izobraževanja, na pobudo razrednika in s pisnim soglasjem staršev, posvojiteljev ali rejnikov, poda ravnatelj osnovne šole, ki jo je obiskoval kandidat.
Predlogu iz prejšnjega odstavka morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju meril z obrazložitvijo, o utemeljenosti predloga pa poda pisno mnenje tudi psiholog – svetovalec poklicnega usmerjanja iz Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki je član skupine za poklicno usmerjanje.
Predlog iz prvega odstavka tega člena lahko, ob pisnem soglasju staršev, posvojiteljev ali rejnikov, poda tudi psiholog – svetovalec poklicnega usmerjanja iz Republiškega zavoda za zaposlovanje na lastno pobudo.
Pobuda za Zoisovo štipendijo se oblikuje na rimskem razgovoru o poklicnih odločitvah v 8. razredu osnovne šole. Psiholog – poklicni svetovalec Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki je član tima obravnava učenca, za katerega je bila dana pobuda po aktu iz prejšnjega člena in pripravi pisno mnenje za skupino iz 21. člena tega pravilnika. To mnenje je obvezna priloga k vlogi za. pridobitev Zoisove štipendije.
Predlog za dodelitev Zoisove štipendije dijaku lahko ob pisnem soglasju staršev, posvojiteljev ali rejnikov, na pobudo razrednika in najmanj še enega učitelja, vloži tudi ravnatelj srednje tehniške šole, srednje strokovne šole ali gimnazije, če je kandidat v zadnjih dveh šolskih letih pred vložitvijo predloga na tej šoli dosegel najmanj dober učni uspeh in uvrstitev v finale na državnih ali mednarodnih tekmovanjih oziroma najmanj prav dober učni uspeh in javno priznan izjemen dosežek.
Predlog se vloži na obrazcu, ki je naveden v razpisu Republiškega zavoda za zaposlovanje, s priloženimi dokazili o doseženih ocenah in o javnem priznanju, o utemeljenosti predloga pa poda pisno mnenje psiholog – svetovalec poklicnega usmerjanja pri pristojni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje.
Izjemoma lahko dajo pobudo za Zoisovo štipendijo tudi pedagoški in drugi strokovni delavci srednjih, višjih in visokih šol, kadar se dijak oziroma študent v času izobraževanja v njihovem zavodu izkaže z izjemnim dosežkom, ki kaže izrazito nadarjenost. Pisno pobudo mora srednja, višja oziroma visoka šola poslati območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, v kateri ima dijak oziroma študent stalno bivališče. Takšno pobudo se obravnava enako kot pobude iz prejšnjega člena.