135. člen ZOFVI opredeljuje možnost ustanavljanja šolskih skladov. Šolski skladi so danes ustanovljeni v večini osnovnih šol in srednjih šol, zaradi vse večje finančne stiske učencev in njihovih družin pa postajajo vse pomembnejši finančni vir. Predlagamo tako zakonsko ureditev delovanja šolskih skladov, ki bo omogočala, da šolski skladi postanejo možni prejemniki donacij iz naslova dohodnine. S tem bi po našem mnenju zagotovili tudi večjo transparentnost njihovega delovanja. Zakon o dohodnini, ki ureja prejemanje donacij iz naslova dohodnine, prejemanja tovrstnih donacij ne omogoča osebam javnega prava. Zaradi tega nastajajo razlike med javnimi in zasebnimi šolami, saj slednje lahko pridobivajo sredstva iz naslova dohodnine. Ob tem pa ne gre spregledati, da so tudi zasebne šole vsaj delno financirane iz javnih sredstev.

Šolski skladi organizacijsko tehnično delujejo v okviru šole, pri čemer s sredstvi sklada ne upravlja ravnatelj šole, temveč sedemčlanski upravni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov šole in predstavnikov staršev. Vsa sredstva, ki jih šolski sklad zbere se porabijo za namen, zaradi katerega je sklad ustanovljen. Za samo delovanje sklada dodatna sredstva niso potrebna, saj celotno administrativno in računovodsko podporo zagotavlja šola, delo članov upravnega odbora pa je brezplačno.

Predlagamo, da se ZOFVI dopolni tako, da:

- šolski sklad, ki ga ustanovi javni zavod s področja vzgoje in izobraževanja lahko pridobiva tudi donacije iz naslova dohodnine;

- minister, pristojen za šolstvo izda podzakonski akt, ki bo zaradi preglednosti določal, da se morajo vsa sredstva za delovanje šolskega sklada voditi po stroškovnem mestu v okviru enotnega knjigovodstva javnega zavoda;

- so do donacij iz naslova dohodnine upravičeni le tisti šolski skladi, ki svoje poslovanje uredijo v skladu s tem podzakonskim aktom;

- so sredstva, ki jih pridobi šolski sklad izvzeta iz možnosti izvršbe.

Predlagamo naslednje spremembe besedila zakona:

Besedilo 4. stavka 135. člena se spremeni, da se glasi:

Za delovanje sklada upravni odbor sprejme pravila.

Za 135. členom se doda nov 135. a člen, ki se glasi:

Sredstva šolskega sklada iz drugega odstavka 135. člena se v okviru enotnega knjigovodstva šole zbirajo na posebnem stroškovnem mestu, tako da je zagotovljen nadzor nad vplačili in izplačili iz sklada.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja izvršbo, sredstva šolskega sklada ne morejo biti predmet izvršbe za poplačilo denarne ali nedenarne terjatve šole.

Šolski sklad, ki deluje v skladu s podzakonskim predpisom, ki ga sprejme minister, pristojen za šolstvo, je uvrščen na seznam upravičencev do donacij iz naslova dohodnine v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

Posledično se spremeni številčenje prejšnjega 135. a, b, c in č člena.

135. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Svet staršev lahko ustanovi šolski sklad oziroma sklad vrtca, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavni del izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev (nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno). Sklad ni pravna oseba.

(2) Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov.

(3) Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki šole. Upravni odbor imenuje svet staršev. Predstavnike šole predlaga svet šole. Upravni odbor lahko svoje delovanje uredi s pravili.

(4) Sredstva sklada iz drugega odstavka tega člena se zbirajo na računu šole in se vodijo v okviru enotnega knjigovodstva šole na posebnem stroškovnem mestu, tako da je zagotovljen nadzor nad vplačili, izplačili oziroma stanjem sklada.

(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja izvršbo, sredstva sklada ne morejo biti predmet izvršbe za poplačilo denarne oziroma nedenarne terjatve do šole oziroma vrtca.

(6) Delovanje sklada ureja podzakonski akt, ki ga sprejme minister.«.

Šolski skladi, ki se najkasneje v roku 6 mesecev od začetka veljavnosti tega zakona, ustanovijo v skladu z 2. členom tega zakona, prevzamejo premoženje in obveznosti šolskih skladov, ki so jih ustanovile šole.

Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja dohodnino, je ne glede na 142. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 51/10-uradno prečiščeno besedilo in 106/10, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) upravičenec do donacij v skladu s 142. členom ZDoh-2 lahko tudi šolski sklad oziroma sklad vrtca, ki je ustanovljen in deluje v skladu s 135. členom zakona in na njegovi podlagi izdanim podzakonskim aktom.

V prvem odstavku 135. člena se beseda »lahko« ter besedi »posameznega razreda« črtajo.

Šola lahko ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega razreda, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno.

Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov.

Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki šole. Svet staršev imenuje upravni odbor. Predstavnike šole predlaga svet šole.

Za delovanje sklada upravni odbor lahko sprejme pravila.

Sklad lahko ustanovi tudi vrtec.

(1) Rezident lahko zahteva, da se do 0,5% dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.

(2) Za splošno-koristne namene po tem členu se štejejo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti, in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna. Za rezidente iz prejšnjega stavka se ne štejejo rezidenti pravne osebe, ki so jih ustanovile ali katerih člani so pravne osebe javnega prava.

(3) Vlada določi podrobnejši način izvajanja prvega odstavka tega člena in objavlja seznam upravičencev do donacij po tem členu.