13. Pri izvajanju nivojskega pouka (8. in 9. r.) naj bodo pisni testi za učence vseh nivojev obvezno enaki oz. primerljivi, ocene pa ne vnaprej limitirane.

14. Pravilnik o diferenciaciji ne vsebuje določila za primer, ko svet zavoda ne bi sprejel predloga vodstva šole. Predlagamo, da se v takem primeru avtomatsko podaljša izvajanje obstoječega modela za 1 leto.

15. V 8. in 9. r. naj zakon ob predpisanih oblikah diferenciacije dovoli tudi izvajanje nivojskega pouka s fleksibilno zunanjo diferenciacijo (t.j. do obsega 25% ur in neformaliziranim prehajanjem med nivoji), kar je edina dovoljena oblika diferenciacije v 4.–7.r.

16. Predvidevamo, da je že bila opravljena temeljita strokovna evaluacija izkušenj in rezultatov učenja z različnimi modeli in prosimo za trenutno razpoložljive rezultate!

17. Vsakoletni postopek izbire modela diferenciacije (za Mat, Slo, TJ v 8. in 9. r.) nepotrebno obremenjuje delo in odnose na OŠ. Pričakujemo, da šolska oblast na strokovni osnovi poišče najboljši odgovor na to vprašanje.

Na koncu drugega odstavka 40. člena se doda besedilo »Pouk v manjših učnih skupinah se v 4. razredu začne izvajati v mesecu aprilu.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

Učitelj od 1. do 9. razreda pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti.

V 4., 5., 6. in 7. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk v obsegu največ ene četrtine ur, namenjenih tem predmetom, organizira v manjših učnih skupinah.

V 8. in 9. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk vse leto organizira z razporeditvijo učencev v manjše učne skupine.

Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka v skladu s prejšnjim odstavkom, učitelj pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela, delo z učenci diferencira glede na njihove zmožnosti.«.

48. člen se spremeni tako, da se glasi:

31. avgusta 2012 prenehajo veljati Pravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 63/06), Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 76/08) in Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 47/08 in 12/11). Določbe 12., 13. in 14. člena Pravilnika o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli se uporabljajo do 31. avgusta 2015.«.

Tretji odstavek 40. člena se spremeni tako, da se glasi:

»V 8. in 9. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku pouk vse leto organizira z razporeditvijo učencev v manjše učne homogene ali heterogene skupine, med letom pa glede na učne vsebine tudi kot kombinacija homogenih in heterogenih skupin.«.

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Odločitev o izvajanju oblik diferenciacije pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku v drugem in tretjem obdobju, na predlog ravnatelja sprejme učiteljski zbor praviloma za eno šolsko leto.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

Učitelj od 1. do 9. razreda pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti (notranja diferenciacija).

V 4., 5., 6. in 7. razredu se pri slovenskem jeziku in italijanskem ali madžarskem jeziku na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk v obsegu največ ene četrtine ur, namenjenih tem predmetom, organizira kot nivojski pouk (fleksibilna diferenciacija).

V 8. in 9. razredu se pri slovenskem jeziku in italijanskem ali madžarskem jeziku na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku pouk lahko organizira:

Obseg ur, namenjenih izvajanju diferenciacije v 8. in 9. razredu, mora biti enak, ne glede na to, katera oblika diferenciacije se izvaja.

Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka v skladu s prejšnjim odstavkom, pri pouku poteka samo notranja diferenciacija.

Odločitev o izvajanju oblik diferenciacije pri slovenskem jeziku in italijanskem ali madžarskem jeziku na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku v drugem in tretjem obdobju, na predlog ravnatelja sprejme svet šole praviloma za eno šolsko leto. Pred odločitvijo svet šole pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.

Nivojski pouk iz tega člena poteka na dveh ali več ravneh zahtevnosti.

Podrobnejše pogoje za izvajanje diferenciacije pri pouku predpiše minister.«.

V 1., 2. in 3. razredu učitelj pri pouku diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti (notranja diferenciacija).

V 4., 5., 6. in 7. razredu se delo pri pouku organizira kot temeljni in nivojski pouk, pri čemer se lahko nivojski pouk organizira le pri matematiki, slovenskem jeziku in tujem jeziku, in sicer največ v obsegu ene četrtine ur namenjenih tem predmetom (fleksibilna diferenciacija).

Temeljni pouk poteka na eni ravni zahtevnosti, nivojski pouk pa poteka na dveh ali več ravneh zahtevnosti.

V 8. in 9. razredu pri slovenskem jeziku, matematiki in pri tujem jeziku poteka nivojski pouk (zunanja diferenciacija)

Učenci se razporedijo po ravneh zahtevnosti ob koncu 7. razreda.

Podrobnejše pogoje za organizacijo nivojskega pouka predpiše minister.