Težava glede vpisa in točk je znana že leta, naredilo se ni nič. Samo ocene zadnjih treh let ne morejo biti edina vstopnica v šolo, če zdaj odmislimo umetniške in športne smeri. Hudo je, kadar učenec vidi, da zaradi točk ne bo prišel na želeno srednjo šolo, pa bi s sprejemnimi izpiti verjetno dokazal, da sodi prav tja. 

Sešetevk vsega je, da lahko učenca pahne na šolo, ki ti ni všeč in do neke mere to zapiše tvojo usodo za nekaj leta, včasih za celo življenje.

ZASSS poudarja, da 2 točki od 7, ki jih neprenehoma poudarjamo niso izvedene že leta in zato imamo velike razlike med šolami:

1. urediti učne načrte,
2. vzpostaviti sistem zagotavljanja kakovosti v osnovni šoli

Med šolami so prevelike razlike – šolske ocene ne odražajo enakega znanja kot NPZji. Preden bi se pa vpeljalo upoštevanje rezultatov NPZ, je potrebno NPZ ustrezno korigirati. Sedaj ni namenjeno preverjanju znanja ampak se zasleduje druge parametre. Take odločitve bi morali sprejemati veliko bolj premišljeno. Cela generacija mora bit DOBRO pripravljana na nov sistem, ne morete iti prehitro in nepremišljeno. Obstaja bojazen, da preobrazba NPZ postane mini matura – to je morda potrebno.

Za vpis v srednjo šolo bi morali ponovno uvesti zunanja preverjanja znanja, oz. srednje šole z omejitvijo vpisa naj imajo SPREJEMNI izpit. Vse to vedo združenja staršev, učiteljev, ravnateljev, vključno z ministrstvom, naredilo se ni nič zadnja leta.

Covid je = manjko znanja. Posledično ocene pa niti ne slabe, ker se je 'od doma' dalo marsikaj 'prešvercati'. Znanja se ni saniralo ali le ponekod in malo. Nihče ni naslovil težave, otroci so v izrazito neenakem položaju. 

Razliak je tudi prevelika med spoli. Dekleta povprečno bolj pazijo, seštevajo svoje točke in sistemsko pristopijo k vpisu, fantje manj ... se prepustijo toku, redkeje štejejo točke in se sekirajo, če ne bodo prišli nekam, kamor niti sami še ne vedo prav dobro. 

Zavedanje, da to vpliva na njihovo bodoče življenje za vsaj 4 leta je različno od posameznika do posameznika.

Starši se kar z veseljem spominjamo, kako smo sami imeli sprejemne izpite, kjer si lahko pokazal tisto, kar z ocenami pač nisi uspel, pa ne zato, ker nisi bil dovolj bister. Lahko je bila kriva samo napačna kemija med tabo in učiteljem, ali pa zaljubljenost, ali pa mladostno norenje, ali pa ne dovolj razvit prefrontalni korteks.

Zato je izrednega pomena preštudirati in na novo oceniti kaj in kako lahko izboljšamo situacijo na tem področju. Institucije se tega zavedajo, a delo še kar ne steče.

22. novembra 2022 je bil v Državnem svetu posvet z naslovom UVAJANJE RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE V OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO.
Svoje poglede na uvedbo vsebine računalništva in informatike so podali predstavniki gimnazij, fakultete, SAZU, ACM, GZS, CPI in razna združenja ter društva. Skupno vsem je želja po uvedbi vsebin računalništva in informatike v osnovno in srednjo šolo. Izpostavljeno je bilo tudi, da je velika težava nepoznavanje, kaj je to računalništvo in informatika, med učenci, starši, učitelji in odločevalci. Zaključke posveta se bo posredovalo odločevalcem ter pozvalo k premikom na tem področju.
Za ZASSS je predstavil prispevek Robert Vurušič - prenos prispevka.

Posnetek posveta je na:

Izjava ZASSS po posvetu

Zveza aktivov svetov staršev meni, da se digitalizaciji danes ne moremo izogniti, v prihodnosti pa še manj. Zato podpiramo iniciative, ki razmišljajo o uvedbi ali vnovčitvi potenciala, ki ga imamo, da otroke nujno relativno hitro seznanimo s sodobnimi tehnologijami ter jim pomagamo, da jih razumejo. Da ne bo za večino vstop v digitalni svet pomenil zabave, ampak neko okolje, ki bo otrokom pomagalo razumeti kontekst informacij na ekranu ter jim kazati, kako jim tehnologije lahko pomagajo/olajšajo življenje in delo. Da bodo ob vstopu v srednjo šolo vsi znali vsaj nujne osnove, saj je trenutno žalostna in tragična resničnost ob prehodu taka, da tega marsikdo ne zna. Želje staršev so različne, vsem pa je skupno zavedanje, da je to področje potrebno urediti danes, v tej kurikularni prenovi, ne jutri, ko bodo naši otroci prikrajšani za te pravice. Torej ni vprašanje, če in kdaj, vprašanje je, na kakšen način danes. Tudi to vprašanje je bilo v zadnjih letih že konkretno predelano, tako da potrebujemo še voljo odločevalcev, da se področje uredi. Končno odločitev o načinu izvedbe prepuščamo pedagoški in računalniški stroki, MIZŠ, ZRSS, RINOS in drugim v upanju, da se boste zgledovali po dobri praksi iz tujine in argumentiranih priporočilih domače stroke.

Odločevalcem želimo še dovolj politične volje, saj se starši zavedamo, da brez nje ne gre. Kot ste odločevalci lahko računali na starše v času učenja na daljavo, v takih in podobnih primerih starši računamo na vas.

Spoštovani,

Zveza aktivov svetov staršev Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da do srede, 17. 11. 2021, ko se začne izvajati trikrat tedensko obvezno samotestiranja v šolah z edino alternativo šolanja na daljavo, če se otrok ne bo samotestiral v šoli, ter nošenje predpisanih mask, zagotovi in financirana iz javnih sredstev zadostno število testov in ustreznih mask, da bomo starši te ukrepe sploh lahko izvajali.

Poleg tega Vlado Republike Slovenije pozivamo, da do srede, 17. 11. 2021, šolam zagotovi zadostno število testov in mask za tiste otroke, ki bodo teste in maske pozabili doma ali bo opravljeni test neveljaven.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pozivamo, da v izogib razlikam pri izvajanju šolanja na daljavo za otroke, ki se ne bodo samotestirali v šolah, šolam izda čimprej jasna navodila, v kakšni obliki izvesti takšno obliko šolanja.

Spoštovani!

Zaradi zaostrovanja epidemiološkega stanja je Vlada Republike Slovenije sprejela dodatne ukrepe za zajezitev širjenja virusa COVID-19. S ciljem ohranjanja varnega šolskega prostora sta bila sprejeta dva preventivna ukrepa:
1. Obvezna uporaba zaščitne kirurške ali maske tipa FFP2 v zaprtih prostorih od ponedeljka, 8. 11. 2021, dalje in
2. Obvezno samotestiranje za vse učence osnovne šole in dijake za potrebe vzgojno-izobraževalnega procesa od 15. 11. 2021 dalje.

Namen Zveze aktivov svetov staršev Slovenije ni postavljanje na stališče ene strani staršev, ampak zagovarjati vse starše.

Nasprotujemo, da se finančno breme novih ukrepov naloži staršem. Od odločevalcev in pripravljalcev ukrepov pričakujemo, da ob sprejetju tovrstnih ukrepov poskrbijo tudi za dobavo in razdeljevanje zaščitnih sredstev.

Prav tako odločevalce pozivamo, da za primere, ko zaradi utemeljenih dejstev učenci in dijaki ne uspejo zadostiti predpisanim ukrepom, poskrbijo za izravnalni/nadomestni ukrep. Tako kot v primeru nenošenja zaščitne maske med poukom, ko se učencu odredi varnostno razdaljo 1,5 m od ostalih. Pričakujemo jasna in nedvoumna navodila, ki pri izvedbi ne vnašajo dodatne zmede.

Prosimo in pozivamo odločevalce, da pred sprejetjem novih ukrepov predhodno seznanite starše, ki smo velik deležnik vzgojno-izobraževalnega procesa. Menimo, da morajo biti sprejeti ukrepi smiselni, premišljeni in podani pravočasno. Trenutno je časa malo in veliko dilem. Morda se odlok prestavi in se ta čas smiselno uredi vse potrebo za kakovostno izvajanje ukrepov.

Povzetek mnenj in pozivov, s katerimi se na Zvezo aktivov staršev Slovenije obračajo starši:
- pozivamo starše, ki se z vladnimi ukrepi ne strinjajo, da zahteve posredujejo na naslove pristojnih institucij in ne ravnateljem na šole. To se naredi strpno, kulturno in odgovorno kot zgled ostalim. Ravnatelji in učitelji so dolžni izvajati ukrepe, ki jih določi Vlada, a sami niso odločevalci,
- pozivamo starše naj jemljejo ukrepe odgovorno in po svojih najboljših močeh pomagajo učiteljem in vodstvom šol pri zagotavljanju pogojev za odprtost šol,
- pozivamo starše, da, v kolikor je v njihovi moči, otroke uvedejo v samotestiranje,
- pozivamo državo naj poda jasna, konkretna navodila za izvedbo odloka ter zagotovi ustrezne maske in po potrebi tudi teste, če otrok test pozabi,
- pozivamo državo, da dovoljuje izjeme na šolah, kjer bodo učitelji presodili, kateri otroci lahko odstopajo od zahtevanih ukrepov - gre za izjemne primere, otroke posebni potrebami, itd…,
- pozivamo državo, da razmisli o ponedeljkovih samotestiranjih doma, saj bi se s tem izognili karanteni celotnega razreda v ponedeljek zjutraj ob morebitnem odkritju okužbe,
- pozivamo šole, da izvajajo čim več pouka na prostem, na zraku,
- starši podpiramo vzdrževanje mehurčkov,
- starši večinoma ne nasprotujemo samotestiranju, imamo pa resne pomisleke o samotestiranju vsaj v prvi triadi; za te otroke bi bilo smiselno opraviti samotestiranje doma; enako je z maskami v prvi triadi, večina staršev nošenju mask v prvi triadi ni naklonjena,
- smo tudi starši, ki odločno napotujemo testiranju in nošenju mask, zato je potrebno poskrbeti tudi za take otroke; obstajati mora način šolanja na šoli, tudi za take otroke,
- smo tudi starši, ki se popolnoma strinjamo z vladnimi odloki,
- vsak starš je in mora biti odgovoren za svojega otroka.

Prav vsi si močno želimo, da šole ostanejo odprte in da lahko zagotavljamo varno učno okolje za vse naše učence. Starši večinoma ne bi zmogli ponovnega šolanja na daljavo. Zato pozivamo vse deležnike v vzgojno-izobraževalnem procesu, tako zaposlene v šolah kot tudi vse pristojne v državnih in lokalnih institucijah, pa tudi starše, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da se otrokom omogoči varno in zdravo okolje za šolanje v razredih.

S strpnostjo in kulturo pogovora bomo zmogli tudi to.

Lara Romih
predsednica ZASSS

Izjavo si lahko ogledate na posnetku:

V DZ je bil vložen predlog sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki predvideva tudi spremembo 46. člena ZOFVI glede sestave svetov zavodov v vzgojno izobraževalnih zavodih. ZASSS je že v aprilu 2018 v eni od sedmih točk našega programskega dokumenta z naslovom "PREDLOGI ZVEZE AKTIVOV SVETOV STARŠEV SLOVENIJE (ZASSS): »ZA PRIHODNJI RAZVOJ SLOVENSKEGA ŠOLSTVA«" opozorila na pomanjkljivost pri sestavi svetov zavodov in predlagala izboljšave. Navedeno točko kot odziv ZASSS na predlagano spremembo 46. člena ZOFVI objavljamo v celoti.

6. URAVNOTEŽENJE UPRAVLJANJA OSNOVNIH ŠOL (3 x 3)

Organ upravljanja na ravni posamezne osnovne šole je svet šole oz. zavoda, ki ga sestavljajo: pet predstavnikov zaposlenih (v šoli), trije predstavniki ustanovitelja (občine) in trije predstavniki staršev.

V ZASSS že od ustanovitve opozarjamo na neprimernost take sestave. V obdobju, ko je bila sestava svetov šol uravnotežena, je bilo med vsemi deležniki več dialoga in želje po iskanju skupnih rešitev (po trije predstavniki ustanovitelja, zaposlenih in staršev).

Neuravnotežena sestava svetov zavodov je razlog, da se vodstva šol ves čas ukvarjajo s svojevrstnim konfliktom interesov: vodstva šol vodijo zaposlene, ti pa jih nadzirajo kot najmočnejša skupina v organu upravljanja. Še posebno razmerje med deležniki vpliva na postopek imenovanja ravnatelja v vrtcih in osnovnih šolah, saj se v primeru različnih pogledov deležnikov na kandidate običajno vse moči usmerjajo v iskanje šestega glasu – pogosto v podporo izbire učiteljev oziroma zaposlenih.

Za učinkovitejše upravljanje predlagamo uravnoteženje sestave svetov zavodov tako, da bodo pri upravljanju vrtcev in šol enakovredno zastopani vsi deležniki.

Opažamo tudi, da šole pogosto naročajo (in plačujejo) storitve zunanjih strokovnjakov za izvedbo postopkov, ki jih je z nekaj odgovornega dela mogoče izpeljati v okviru pristojnosti sveta šole. To kaže na veliko potrebo po krepitvi kompetenc vseh članov svetov šol.

V ZASSS temu področju posvečamo veliko pozornosti in za opolnomočenje staršev in drugih deležnikov organiziramo seminarje s področja pristojnosti in delovanja svetov staršev. Sistemski pristop pa bi bil pri tem nedvomno učinkovitejši, zato pričakujemo, da bodo čim prej vzpostavljeni sistematični načini opolnomočenja različnih deležnikov, ki bodo vodili k večji kakovosti dela članov svetov šol."

V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS), krovni organizaciji predstavnikov svetov staršev slovenskih osnovnih šol, v katero so povezani predstavniki polovice osnovnih šol v Sloveniji, spremljamo dogajanja o širjenju virusa COVID-19 tako v svetu kot predvsem v Sloveniji.

Večkrat smo že poudarili, da je jasno in skoraj enotno izražena želja staršev in otrok, da šole ostanejo odprte, zato pozivamo vse deležnike v šolstvu v Sloveniji, tako zaposlene v šolah kot tudi vse pristojne v državnih in lokalnih institucijah, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da se otrokom omogoči varno in zdravo okolje za šolanje v razredih.

Hkrati pozivamo vse deležnike, da omogočijo varno in zdravo okolje za delo učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter drugih zaposlenih v šolah, starše pa, da poskrbimo, da bodo šolo obiskovali le zdravi otroci. Na šolah naj se upošteva zdravstvene ukrepe.

Predvsem pa vse prosimo, da zaradi koristi otrok, staršev, učiteljev in vseh prebivalcev Slovenije, v sodelovanju in medsebojni pomoči, strpno in solidarno upoštevamo zdravstvene ukrepe, da bomo lahko čimprej ponovno zaživeli polno življenje, saj to vsi, še posebej pa otroci to potrebujejo.

V Ljubljani, oktober 2021

Spoštovani starši, ravnatelji, učitelji.

Smo pred vrati novega šolskega leta, ki ne bo nič manj zahtevno, kot je bilo prejšnje. Osnovna šola je prostor, kjer se v zdravem in varnem okolju, s strpnim medsebojnim sodelovanjem vseh uporabnikov šolskega prostora, tako učencev, učiteljev in ostalih zaposlenih v šoli kot tudi staršev in ostalih obiskovalcev šole, razvijajo vedoželjnost, znanje in odgovornost. Predvsem slednje, odgovornost, je v letošnjem šolskem letu najpomembnejša vrlina. Bodimo odgovorni in vso svojo energijo, ne glede na razdvojenost družbe ob ukrepih za preprečevanje širjenja COVID-19, usmerimo v spoštovanje in izvajanje ukrepov, ki bodo pripomogli, da šole ostanejo odprte (skozi celotno šolsko leto).

Obenem želimo vsem prvošolčkom in šolarjem uspešno in zdravo šolsko leto!

Po pridobljenih podatkih s strani MIZŠ v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije ugotavljamo, da je trend odložitve vpisa v 1. razred v porastu.

Vpis prvošolčkov v osnovno šolo poteka skladno s 44. členom Zakona o osnovni šoli (ZOsn) v mesecu februarju za naslednje šolsko leto. Starši smo takrat s strani šol pozvani k vpisu otrok, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati osnovno šolo, dopolnili starost 6 let (45. člen ZOsn). 45. člen ZOsn predvideva tudi izjemo, odlog vpisa za eno leto na predlog staršev. Preden se spustimo v podrobnosti, je pri odlogu treba vedeti, da zakon predvideva dva načina odložitve šolanja:
- Odložitev vpisa pred pričetkom šolskega leta na predlog staršev, zdravstvene službe oz. na podlagi odločbe o usmeritvi.
- Odložitev šolanja med šolskim letom v prvem razredu na predlog staršev oz. na predlog šolske svetovalne službe ali zdravstvene službe v soglasju s starši.

Za odlog vpisa v prvi razred in odložitev šolanja zakon predvideva poseben postopek ugotavljanja pripravljenosti (46. člen ZOsn). Gre se za to, da je predlog o odložitvi strokovno utemeljen. Odločitev o odlogu sprejme ravnatelj na podlagi mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje. Komisijo sestavljajo šolski zdravnik pediater, svetovalna delavka in vzgojitelj oz. učitelj. Po zbranih podatkih komisija presoja intelektualno, fizično, čustveno in socialno zrelost otroka. Zoper končno odločitev ravnatelja o strinjanju ali zavrnitvi odložitve šolanja je možen ugovor. Ugovore v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti učencev obravnava pritožbena komisija.

Vstop v osnovno šolo je ena izmed prelomnic v našem življenju. Tako za starše kot za otroke. Medtem ko starši vstop v šolo spremljamo z mešanimi občutki, imajo otroci velika pričakovanja. Za oboje velja, da vstop v šolo sproža določeno mero stresa. Starši za svoje otroke želijo le najboljše, zato nekateri presodijo, da njihov otrok ni dovolj pripravljen za vstop v prvi razred. Med glavnimi razlogi za odlog šolanja navajajo bojazen, da otrok ne bo kos zahtevam šole, in zagotovitev dodatnega leta brezskrbnega otroštva.

Da je število odložitev vpisa v prvi razred v porastu, Zveza aktivov svetov staršev Slovenije predpisuje ugotovitvam staršev, da je prvi razred precej daleč od mehkega prehoda iz vrtca v šolo. Spomnimo, da je bil pri vpeljavi devetletke prvi razred mišljen kot nadomestek mali šoli v času osemletke. Čeprav učni načrt narekuje potrebno osvojeno znanje v prvi triadi skupaj in ne za vsak posamezni razred, je opaziti, da se zahtevnost vsebin višjih razredov seli v nižje. In prvi razred ni izjema. Slednje se pokaže na terenu, ko še ne 6 letniki ne sledijo učnemu procesu in zahtevam šole. Temu dejstvu pritrjujejo odzivi učiteljev prvih razredov, ki bi za svoje otroke uporabili možnost odložitve vpisa v prvi razred.

S kakšnimi vprašanji se pri vpisu v prvi razred soočajo starši, si lahko ogledate v članku, objavljenem v Šolskih razgledih, s pomenljivim naslovom: Odložitev vpisa –da ali ne?..

Poleg pogleda staršev izpostavimo tudi pogled učiteljev. Učitelji sporočajo, da je iz leta v leto več otrok, ki imajo težave s prilagoditvami na šolsko rutino. Težko sledijo pouku, imajo zelo kratkotrajno zmožnost koncentracije in pozornosti, zato zelo hitro postanejo nemirni in otročji. Opaža se tudi porast psihosomatskih obolenj, kot so bolečine v trebuhu, glavoboli, vročine, neješčnost in nenazadnje odpor do šole.

Oboji, starši in učitelji, so mnenja, da je vstop v šolo zahteven družbeni proces, ki od otrok, poleg čustvenih, socialnih in fizičnih naporov, zahteva tudi intelektualne obremenitve. Vsi otroci temu niso kos, zato ne preseneča dejstvo, da je zavrnitev za odložitev šolanja malo. Če je marsikateremu staršu žal, da za svojega otroka ni predlagal odložitve vpisa, takih, ki bi obžalovali poznejši vpis, (skoraj) ni.

»Osmi junij 2011 je bil pomemben dan za slovensko šolstvo. Starši smo se uspeli samoorganizirati do te mere, da smo lahko ustanovili Zvezo aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS), prvo nacionalno združenje staršev na slovenskih tleh.« - Tone Meden, takratni predsednik ZASSS

Na novinarski konferenci ob 12.00 smo na MIZŠ obeležili deseto obletnico delovanja Zveze, sprehodili smo se mimo pomembnih dosežkov in predstavili novo vodstvo Zveze. Novinarske konference se je udeležila predsednica ZASSS Lara Romih, podpredsednika Jana Tomazin in Boštjan Bobič Zabreščak, bivši predsednik ZASSS Tone Meden, državni sekretar Damir Orehovec MIZŠ ter predsedniki Aktivov.

Več si lahko pogledate na posnetku konference:

Objavljena je Okrožnica 1-2019 Spremljanje cen delovnih zvezkov v šolskem letu 2019/20 na slovenskih osnovnih šolah
Več: Okrožnica 1-2019

V soboto, 10. aprila 2021, smo se člani ZASSS srečali na dvanajstem rednem zasedanju Skupščine. Skupščina je izvolila novo vodstvo. Za predsednico ZASSS je bila izvoljena Lara Romih (ASSUEG), za podpredsednika pa Jana Tomazin (ASSOŠDKR) in Boštjan Bobič Zabreščak (ASSZsPOŠ).

Poročilo z 12. rednega zasedanja Skupščine

Mednarodni dan učiteljev je leta 1994 proglasil UNESCO, s čimer je obeležil 5. oktober 1966, ko je bilo na medvladni konferenci, ki jo je v Parizu organiziral UNESCO, v sodelovanju z ILO sprejeto priporočilo o položaju učiteljev.

Namen mednarodnega dneva učiteljev je predstaviti in poudariti poslanstvo učiteljev in njihove dosežke v vzgoji in izobraževanju.

Ob njihovem dnevu iskreno voščimo vsem učiteljem in jim tudi v prihodnje želimo veliko zadovoljstva pri njihovem pomembnem in zahtevnem delu z zvedavimi učenci ter obilo uspešnega sodelovanja s starši.

V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije smo na podlagi spremljanja pouka na daljavo, modelov poučevanja v šolskem letu 2020/21, ki jih je predstavilo MIZŠ, in razprav v nekaterih aktivih svetov staršev pripravili dokument Priprava osnovnih šol na novo šolsko leto - pogled staršev. Dokument je na voljo tudi v angleškem jeziku.

Dne 13. marca 2020 so se zaradi razglasitve epidemije zaradi COVID-19 zaprla vrata vzgojno-izobraževalnih zavodov. MIZŠ je odločilo, da se otroci izobražujejo na daljavo. Situacija je bila popolnoma nova za vodstvo šol, učitelje, predvsem pa za otroke in nas starše. Med izmenjavo informacij med starši o poteku tovrstnega izobraževanja smo zaznali, da imajo otroci zelo neenake pogoje za delo doma in da so starši zelo vpeti v pomoč otrokom. V ZASSS smo želeli stanje preveriti, zato smo pripravili vprašalnik o tem, kako starši vidijo izobraževanje na daljavo in s katerimi izzivi se srečujemo po prvem tednu tovrstnega izobraževanja. Svoje ugotovitve smo nemudoma predstavili odločevalcem, kar je, upamo, pomagalo pri usmeritvah za nadaljnje delo šolam… Po petih tednih smo z novim vprašalnikom preverili, ali so bile usmeritve upoštevane oziroma ali se je izobraževanje na daljavo uteklo in kakšne težave se še pojavljajo. Odločevalcem smo predstavili tudi rezultate drugega vprašalnika, ki prav tako kot pri prvem zaobjemajo videnje staršev, ki so svoje otroke spremljali doma – torej tam, kjer so se ti, skupaj s starši in sorojenci, soočali z izzivi tovrstnega izobraževanja. Menimo, da smo pridobili dokaj verodostojne podatke, ki lahko služijo za oblikovanje usmeritev tako pri »običajnem« izobraževanju kot pri izobraževanju na daljavo, če bi bilo to še kdaj potrebno.

V četrtek, 21. maja 2020, je Pedagoški inštitut v sodelovanju z Oddelkom za pedagogiko in andragogiko na UL FF organiziral okroglo mizo, na katero je povabil tudi predstavnika ZASSS. Pozdravljamo pobudo teh dveh strokovnih institucij, da čim prej začnemo objektivno vrednotiti dogajanje, ki smo mu v šolskem prostoru priča od 13. marca naprej. Na okrogli mizi z naslovom “Izobraževanje na daljavo – izkušnje za prihodnost?” je dvanajst govorcev predstavilo mnenja in ocene različnih vidikov t.i. »izobraževanja na daljavo«. Predstavljenih je bilo tudi nekaj podatkov iz raziskav, ki so ju opravili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter na Oddelku za pedagogiko in andragogiko UL FF (http://pedagogika-andragogika.ff.uni-lj.si/soocanje-ravnateljev-epidemija). Predstavnik ZASSS je predstavil delček podatkov iz vprašalnikov, ki smo ju izvedli po enem in po petih tednih pouka na daljavo (Vloga staršev pri izobraževanju na daljavo za osnovnošolce). Vabimo vas, da si podatke, ki so trenutno na voljo, ogledate na povezavah:

Podatke objavljamo z namenom pomagati pri celoviti presoji vseh vidikov »kriznega poučevanja na daljavo«, kot so ga poimenovali raziskovalci s Filozofske fakultete. Težko obdobje, v katerega smo bili potisnjeni, moramo izkoristiti za to, da se iz njega čim več naučimo. Kaj nas čaka jeseni, ne vemo. Danes še ne vemo niti tega, ali bo gibanje epidemioloških kazalcev omogočilo, da se bodo letos v šolske klopi lahko dovolj varno vrnili vsi šolarji. Ne glede na to, ali pa prav zaradi tega, pa ne smemo izgubljati časa in se moramo vsi skupaj pripraviti na različne možnosti. Da bo ta priprava smotrna, mora biti utemeljena s čim več trdnimi podatki, ki jih lahko zberemo. Tako bodo prihodnje odločitve in scenariji temeljili na argumentih, podprtih z dokazi, podobno kot so to naredili na primer v Latviji (https://issuu.com/eduriocom/docs/report_shutdown_lessons?fr=sZWI4ODEzMTEwOTc).

Ponovno se zahvaljujemo vsem staršem, ki ste izpolnili vprašalnika in s tem prispevali k popolnejši sliki izobraževanja na daljavo skozi oči staršev. Ne glede na to, da se je del otrok že vrnil v šolske klopi, izobraževanje na daljavo še vedno deloma poteka. Prepričani smo, da z vprašalnikom pridobljeni podatki in izkušnje staršev lahko precej pripomorejo k temu, da se bomo lahko vsi skupaj v zelo kratkem času naučili bistvene lekcije, s katero nas je na področju šolstva soočila epidemija. Na podlagi naučenega pa se moramo v prihodnjih treh mesecih pripraviti na različne scenarije, ki se lahko zgodijo. Trije meseci so zelo malo časa za tako obsežne priprave. Če nam spodleti, bodo posledice hude, zato nam mora uspeti. Uspe pa nam lahko le, če bomo sodelovali in če bomo razvili konstruktiven dialog, temelječ na trdnih podatkih. ZASSS je v skladu s svojim poslanstvom pri tem dialogu pripravljena sodelovati.

V sredo, 25. marca, smo pristojnemu ministrstvu posredovali prve informacije o poteku prvega tedna pouka na daljavo. Pričakovanja staršev, ki smo jih izluščili iz odgovorov na vprašalnik, lahko povzamemo:

Pristojni na ministrstvu so se zahvalili za podatke in zagotovili, da jih bodo upoštevali pri pripravi priporočil za izvajanje pouka na daljavo v prihodnjih tednih. S tem smo namen poizvedbe dosegli.

V tednu, ki je za nami, smo se učitelji in starši soočili s povsem novo obliko šolskega dela, poukom na daljavo. Učenje na daljavo pomeni opravljanje vseh nalog, ki so jih naši otroci za teden od 16. do 20. 3. 2020 dobili s strani šole oziroma od učiteljev.

Po naših informacijah učitelji dobivajo vso možno podporo s strani ministrstva in podpornih zavodov. Ker bo verjetno nastala situacija trajala vsaj še nekaj tednov, bomo pomoč potrebovali tudi starši. S takimi pričakovanji smo se že obrnili na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kjer so nam pripravljeni prisluhniti, vendar od nas pričakujejo čim več informacij. Te lahko zberemo le starši sami.

Zato smo v ZASSS s pomočjo kratkega vprašalnika začeli zbirati podatke o tem, kako poteka učenje na daljavo in kakšno pomoč bi starši potrebovali v prihodnje. Vprašalnike so predstavniki v svetih staršev prejeli po e-pošti preko predsednikov aktivov.

Vprašalnik je od nedelje, 29. marca 2020, zaprt. Skupno smo prejeli preko 23.275 klikov, 14.897 delno in skoraj 13.274 v celoti izpolnjenih vprašalnikov. S prvimi ugotovitvami smo že seznanili predstavnike Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Hvala vsem sodelujočim.

Dvajseti november obeležujemo kot Mednarodni dan otroka, ko naj bi položaju otrok v družbi namenili še posebno pozornost. Pred tridesetimi leti, dvajsetega novembra 1989, je namreč Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah, v Sloveniji pa smo jo sprejeli leta 1999. Konvencija je tako 20 let zavezujoča tudi za našo državo.

V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije smo v svojih dokumentih zapisali: »Osnovni namen ustanovitve Zveze je promovirati aktivno vlogo staršev ter utrditi njihovo soudeležbo enakopravnega subjekta v vzgojno-izobraževalnem sistemu in s tem prispevati k izboljšanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa na vseh institucionalnih nivojih.« (Pravila delovanja ZASSS, Preambula, 3. odstavek.)

V tej luči bi radi tokrat izpostavili dva navedka iz Konvencije.

28. člen med drugim določa, da »države pogodbenice priznavajo otrokom pravico do izobraževanja in z namenom, da bi bila ta pravica polagoma dosežena na podlagi enakih možnosti, še posebej zagotavljajo obvezno in vsem brezplačno dostopno osnovno šolanje.«

29. člen Konvencije pa med drugim določa, da »so si države pogodbenice edine, da mora biti izobraževanje otrok usmerjeno h krepitvi spoštovanja do otrokovih staršev, njegove kulturne identitete, jezika in vrednot, nacionalnih vrednot države, v kateri otrok prebiva, države, iz katere morda izhaja, in do civilizacij, različnih od njegove.«

V razmislek ali in v kolikšni meri so te določbe Konvencije ZN o otrokovih pravicah spoštovane tudi pri nas navajamo:

Vabljeni k ogledu posnetka novinarske konference, ki smo jo pripravili ob koncu šolskega leta. Grafični prikazi so na voljo na povezavi.

Vabimo vas k ogledu posnetkov predavanj letošnjega posveta Zveze aktivov svetov staršev Slovenije:

Od 6. do 31. marca 2019 smo v ZASSS izvedli obsežno anketo o šolskem delu doma. Vabilo k sodelovanju v anketi smo staršem posredovali preko aktivov svetov staršev, vključenih v ZASSS. Anketo je v celoti izpolnilo 5340 staršev, delno izpolnjenih anket je bilo 1191, skupaj 6531.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali s pošiljanjem ali izpolnjevanjem ankete. Na ta način smo prišli do dragocenih podatkov, ki nam bodo v pomoč tudi v nadaljnjih razpravah o prihodnosti slovenskega šolstva. Rezultate ankete trenutno obdeluje DS, ki je oblikovala vprašalnik. Prve preliminarne rezultate ankete objavljamo na povezavi: http://www.zasss.si/ankete/DomaceDelo/DomaceDelo.html.

V zadnjih dneh prejemamo vprašanja, ali je Zveza aktivov svetov staršev Slovenije med pobudniki peticije za spremembo šolskega sistema. ZASSS ni med pobudniki peticije. Predloge za prihodnji razvoj slovenskega šolstva smo oblikovali že spomladi 2018 v času priprav na volitve v Državni zbor. S predlogi smo seznanili politične stranke, stroko in širšo javnost. Besedilo predlogov je dostopno na povezavi in podrobneje obrazloženo v video zapisu spodaj.

Naše predloge smo oktobra 2018 predstavili tudi ministru za izobraževanje, znanost in šport. V pogovoru smo soočili naših sedem točk z načrti nove Vlade, kot so zapisani v Koalicijski pogodbi, str. 34. Minister dr. Pikalo je v pogovoru med drugim izpostavil, da se izteka veljavnost t. i. Bele knjige, zato bo potrebno odpreti širšo družbeno razpravo o tem, kaj se pričakuje od šol v prihodnjih letih. Minister nam je zagotovil, da bo k razpravi skupaj z drugimi deležniki kot pomemben partner povabljena tudi ZASSS.

Zveza aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) preko aktivov povezuje svete staršev šol in vrtcev. Društvo svet staršev, ki je pripravilo peticijo, samo po sebi ni svet staršev nobene šole ali vrtca in kot tako ni član ZASSS.

Predstavniki Zveze aktivov svetov staršev Slovenije smo na nedavnem rednem letnem posvetovanju strnili nekaj ugotovitev in predlogov za nadaljnji razvoj slovenske osnovne šole. Predloge smo strnilli v dokumentu, ki je na voljo na povezavi. Vabimo vas tudi k ogledu video zapisa predstavitve dokumenta.

Drugi torek v oktobru obeležujemo evropski dan staršev in šole. Namen evropskega dneva staršev in šole je, da se zavemo, kako pomembno je sodelovanje staršev in učiteljev v dobrobit otrok.

Pomemben element kakovostnega sodelovanja med starši in šolo je tudi odgovorno delovanje staršev v organih šole. V ta namen ob evropskem dnevu staršev in šole izdajamo okrožnico Opomnik za delovanje in vodenje sveta staršev v osnovni šoli.

Še vedno so na YouTube kanalu EPA na voljo kratki videi, na katerih ravnatelji ali učitelji odgovarjajo na vprašanje staršev, zakaj se jim zdi pomembno sodelovanje med šolo in starši. Med njimi so tudi nagovori štirih ravnateljev iz Slovenije:

V soboto, 30. aprila 2016, je Generalna skupščina Evropske starševske zveze na rednem spomladanskem zasedanju sprejela sklep, da Zvezo aktivov svetov staršev Slovenije sprejme kot polnopravno članico.