Stran, ki ste jo odprli, je namenjena interni uporabi članov ZASSS. Če se vam je stran odprla po naključju, vas prosimo, da jo zapustite.

Glavni menu

DS za pristojnosti in delovanje svetov staršev

Če želiš, da bodo ljudje naredili ladjo, ti jih ni treba učiti, kako se to dela ali čemu bo služila; najprej jih moraš naučiti, da bodo zahrepeneli po morju. (Antoine de Saint-Exupery)

Delovna skupina za pristojnosti in delovanje svetov staršev - obdelava poslovnikov

Besedilo v tej obliki ni primerno za distribucijo. V originalni obliki je bilo posredovano le članom Delovne skupine za pristojnosti in delovanje svetov staršev pri ZASSS. Če ste ga prejeli po naključju ali z namenom, da ga pregledate, vas prosimo, da ga ne posredujete naprej brez soglasja članov delovne skupine.

Vaše pripombe pričakujemo na naslov info@zasss.si in se vam za njih zahvaljujemo.

Besedilo ni lektorirano.

Prosimo vas, da si glede odgovornosti preberete: izjavo.

VZOREC POSLOVNIKA SVETA STARŠEV OSNOVNE ŠOLE (osnutek DS PDSSt)

Vzorec poslovnika sveta staršev (v nadaljevanju: vzorčni poslovnik) je namenjen članom svetov staršev, ki so se odločili, da bodisi samostojno bodisi v sodelovanju z vodstvom šole ali zunanjimi strokovnjaki pripravijo poslovnik sveta staršev. Besedilo vzorčnega poslovnika je mišljeno kot opora pri pripravi lastnega poslovnika in predvsem opozarja na obveznosti in pristojnosti, ki jih imajo člani sveta staršev. Poslovnik sveta staršev tudi pravno in formalno ureja delovanje sveta staršev, zato je potrebno pri njegovem oblikovanju paziti, da ne pride do neusklajenosti besedila poslovnika z nadrejenimi predpisi in notranjimi akti šole.

Pred besedilom vzorčnega poslovnika je zapisana njegova struktura – nanizani so glavni sklopi in znotraj njih posamezni členi, ki naj bi jih poslovnik sveta staršev vseboval. V vzorčnem poslovniku so predlagana besedila posameznih členov, pri čemer so za osnovo vzeta besedila nekaterih obstoječih poslovnikov. Zagotovo se da marsikatero besedilo zapisati bolje in predvsem bolj ustrezno dosedanji praksi poteka sej sveta staršev. Samo kot predlog je treba razumeti tudi številske podatke (roki, dolžina mandatov, število članov delovnih skupin, ipd.)

Vzorčni poslovnik pri nekaterih členih predvideva dve verziji besedila:

S klikom na naslove členov lahko pri večini členov dostopate do podrobnejše razlage členov.

Besedilo ni lektorirano in še ni verificirano s strani pristojnih organov.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

(namen poslovnika)

(opredelitev sveta staršev)

(javnost delovanja)

II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE SVETA STARŠEV

(pristojnosti in naloge sveta staršev)

III. SESTAVA IN ORGANIZIRANOST SVETA STARŠEV

(sestava sveta staršev)

(pristojnosti in naloge članov)

(varovanje podatkov)

(mandat predstavnika in prenehanje funkcije)

(predsednik in volitve predsednika)

(pristojnosti in naloge predsednika)

(mandat predsednika)

(namestnik predsednika)

IV. NAČIN DELA SVETA STARŠEV

(sklicevanje sej)

(vabilo na sejo)

(dnevni red)

(vodenje seje, sklepčnost)

(potek seje)

(vzdrževanje reda na seji)

(glasovanje)

(volitve)

(volilna komisija)

(zapisnik)

(dopisna seja)

(delovne skupine)

V. ŠOLSKI SKLAD

(upravni odbor šolskega sklada)

(poročilo šolskega sklada)

VI. PREDSTAVNIKI STARŠEV V SVETU ŠOLE

(volitve predstavnikov staršev v svet šole)

(mandat predstavnikov staršev v svetu šole)

VII. SODELOVANJE V DRUGIH ORGANIH IN ORGANIZACIJAH

(delovna telesa šole)

(aktiv svetov staršev)

VIII. KONČNE DOLOČBE

(spremembe poslovnika)

(prenehanje veljave starega poslovnika)

(začetek veljavnosti poslovnika)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen poslovnika)

Poslovnik Sveta staršev Osnovne šole _____________________ (v nadaljevanju: poslovnik) ureja delovanje Sveta staršev Osnovne šole _____________________ (v nadaljevanju: svet staršev), in sicer njegovo organiziranost, pristojnosti in naloge ter način njegovega dela in odločanja.

O vprašanjih v zvezi z delom in odločanjem sveta staršev, ki niso urejena s poslovnikom, odločajo predstavniki oddelkov v svetu staršev na sejah sveta staršev s posebnim sklepom. Med sejami sveta staršev o razlagah tega poslovnika odloča predsednik sveta staršev (v nadaljevanju: predsednik).

V poslovniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

2. člen

(opredelitev sveta staršev)

Svet staršev Osnovne šole _____________________ je organ šole za organizirano uresničevanje interesov staršev in zakonitih zastopnikov (v nadaljevanju: starši) učencev, vključenih v Osnovno šolo _____________________, naslov šole (ulica, hišna številka, poštna številka in kraj) (v nadaljevanju: šola).

Svet staršev je pri opravljanju svojih nalog odgovoren staršem, ki jih predstavlja.

Tehnično in finančno podporo za delovanje sveta staršev zagotavlja šola.

Svet staršev pri svojem poslovanju uporablja pečat šole.

3. člen

(javnost delovanja)

Delo sveta staršev je javno. Javnost dela se uresničuje z objavo zapisnikov sej sveta staršev na spletni strani šole.

Javnost dela se omeji ali izključi, kadar to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov ali zavarovanja poslovnih skrivnosti šole.

II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE SVETA STARŠEV

4. člen

(pristojnosti in naloge sveta staršev)

Svet staršev ima naslednje naloge in pristojnosti, določene z zakoni, podzakonskimi akti in odlokom o ustanovitvi:

Voli:

Imenuje:

Predlaga:

Obravnava:

Daje soglasje:

Daje mnenje:

Razpravlja:

Sodeluje pri nastajanju:

Sprejme:

Ustanavlja oziroma oblikuje:

Se povezuje:

Opravlja:

Poleg nalog in pristojnosti iz prvega odstavka tega člena ima svet staršev še naslednje pristojnosti:

III. SESTAVA IN ORGANIZIRANOST SVETA STARŠEV

5. člen, verzija A: namestniki

(sestava sveta staršev)

Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika.

Vsak predstavnik oddelka (v nadaljevanju: predstavnik) ima izključno zaradi zagotavljanja prisotnosti na sejah sveta staršev svojega namestnika.

Predstavnik oziroma namestnik predstavnika je lahko le starš učenca oddelka.

Predstavnika in namestnika predstavnika izvolijo starši oddelka izmed sebe na roditeljskem sestanku. Starši imajo za vsakega svojega otroka v oddelku po en glas. V primeru, da sta na roditeljskem sestanku prisotna oba starša posameznega učenca, ki imata glasovalno pravico in se o glasovanju ne moreta zediniti, šteje, da nobeden od njiju ni glasoval.

Posamezni starš ne sme biti hkrati predstavnik ali namestnik predstavnika več oddelkov.

5. člen, verzija B: brez namestnikov

(sestava sveta staršev)

Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika.

Predstavnik oddelka (v nadaljevanju: predstavnik) je lahko le starš učenca oddelka.

Predstavnika izvolijo starši oddelka izmed sebe na roditeljskem sestanku. Starši imajo za vsakega svojega otroka v oddelku po en glas. V primeru, da sta na roditeljskem sestanku prisotna oba starša posameznega učenca, ki imata glasovalno pravico in se o glasovanju ne moreta zediniti, šteje, da nobeden od njiju ni glasoval.

Posamezni starš ne sme biti hkrati predstavnik več oddelkov.

6. člen, verzija A: namestniki

(pristojnosti in naloge predstavnika)

Predstavnik je dolžan obiskovati seje sveta staršev. Če se seje ne more udeležiti, mora o tem obvestiti predsednika in svojega namestnika, da ga nadomesti.

Predstavnik je pred sejo dolžan zbrati vprašanja, mnenja in pobude staršev oddelka, za katere želijo, da se obravnavajo na seji.

Predstavnik je na seji dolžan poročati o sklepih roditeljskih sestankov oddelka ter posredovati zbrana vprašanja, mnenja in pobude staršev oddelka.

Predstavnik je najkasneje na prvem naslednjem roditeljskem sestanku po seji dolžan obvestiti starše oddelka o poteku seje in sprejetih sklepih.

Po dvakratni odsotnosti predstavnika v šolskem letu lahko predsednik preko razrednika oddelka, ki ga predstavnik predstavlja, predlaga njegovo razrešitev in imenovanje novega predstavnika.

6. člen, verzija B: brez namestnikov

(pristojnosti in naloge predstavnika)

Predstavnik je dolžan obiskovati seje sveta staršev. Kadar se seje ne more udeležiti, mora o tem obvestiti predsednika.

Predstavnik je pred sejo dolžan zbrati vprašanja, mnenja in pobude staršev oddelka, za katere želijo, da se obravnavajo na seji.

Predstavnik je na seji dolžan poročati o sklepih roditeljskih sestankov oddelka, ter posredovati zbrana vprašanja, mnenja in pobude staršev oddelka.

Predstavnik je najkasneje na prvem naslednjem roditeljskem sestanku po seji dolžan obvestiti starše oddelka o poteku seje in sprejetih sklepih.

Po dvakratni odsotnosti predstavnika v šolskem letu lahko predsednik preko razrednika oddelka, ki ga predstavnik predstavlja, predlaga njegovo razrešitev in imenovanje novega predstavnika.

7. člen, verzija A: namestniki

(varovanje podatkov)

Predstavnik in njegov namestnik sta dolžna varovati listine in podatke, do katerih prideta oziroma sta z njimi seznanjena pri opravljanju svojega dela in so v skladu z zakonom označeni kot uradna ali poslovna skrivnost oziroma so varovani z zakonom, ki ureja osebne podatke (v nadaljevanju: zaupni podatki). Zaupne podatke sta dolžna varovati tudi po prenehanju mandata.

Predstavnik in njegov namestnik ob izvolitvi na roditeljskem sestanku podpišeta izjavo o varovanju zaupnih podatkov.

Kadar svet staršev na seji obravnava zaupne podatke, je predsednik dolžan predstavnike oziroma namestnike opozoriti na zaupnost podatkov.

Ob pripravi gradiva za sejo je predsednika na zaupnost podatkov dolžan opozoriti ravnatelj.

7. člen, verzija B: brez namestnikov

(varovanje podatkov)

Predstavnik je dolžan varovati listine in podatke, do katerih pride oziroma je z njimi seznanjen pri opravljanju svojega dela in so v skladu z zakonom označeni kot uradna ali poslovna skrivnost oziroma so varovani z zakonom, ki ureja osebne podatke (v nadaljevanju: zaupni podatki). Zaupne podatke je dolžan varovati tudi po prenehanju mandata.

Predstavnik ob izvolitvi na roditeljskem sestanku podpiše izjavo o varovanju zaupnih podatkov.

Kadar svet staršev na seji obravnava zaupne podatke, je predsednik dolžan predstavnike opozoriti na zaupnost podatkov.

Ob pripravi gradiva za sejo je predsednika na zaupnost podatkov dolžan opozoriti ravnatelj.

8. člen, verzija A: namestniki

(mandat predstavnika in prenehanje funkcije)

Mandat predstavnika traja eno leto, z možnostjo ponovne izvolitve. Število ponovnih izvolitev ni omejeno.

Predstavniku funkcija preneha v naslednjih primerih:

8. člen, verzija B: brez namestnikov

(mandat predstavnika in prenehanje funkcije)

Mandat predstavnika traja eno leto, z možnostjo ponovne izvolitve. Število ponovnih izvolitev ni omejeno.

Predstavniku funkcija preneha v naslednjih primerih:

9. člen

(predsednik in volitve predsednika)

Predsednik predstavlja, zastopa in vodi svet staršev.

Predsednika izvolijo predstavniki izmed sebe na seji sveta staršev.

Kandidate za predsednika predlagajo predstavniki. Voliti je možno le tiste kandidate, ki s kandidaturo soglašajo. Imena kandidatov za predsednika in njihovo soglasje s kandidaturo se zavedejo v zapisniku.

Na podlagi predlogov in soglasij predlaganih se oblikuje seznam kandidatov, na katerem so kandidati navedeni po abecednem vrstnem redu.

Volitve predsednika so lahko javne ali tajne. Svet staršev sprejme odločitev o načinu izvedbe volitev pred začetkom postopka volitev in jo v obliki sklepa zapiše v zapisnik. Za volitve se smiselno uporablja postopek, opisan v 20. in 21. členu poslovnika.

10. člen

(pristojnosti in naloge predsednika)

Predsednik:

11. člen

(mandat predsednika)

Mandat predsednika traja do prve seje sveta staršev v naslednjem šolskem letu, z možnostjo ponovne izvolitve. Število ponovnih izvolitev ni omejeno.

Predsedniku funkcija preneha v naslednjih primerih:

12. člen

(namestnik predsednika)

Predsednik ima svojega namestnika.

Namestnik predsednika opravlja naloge, za katere ga pooblasti predsednik in nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti.

Za volitve in mandat namestnika predsednika se uporabljajo določbe poslovnika, ki govorijo o volitvah in mandatu predsednika.

IV. NAČIN DELA SVETA STARŠEV

13. člen

(sklicevanje sej)

Svet staršev dela in odloča na sejah.

Seje sklicuje predsednik, v primeru njegove odsotnosti pa njegov namestnik.

Seje so lahko redne ali izredne.

Redne seje skliče predsednik najmanj trikrat letno, in sicer prvo v začetku šolskega leta pred koncem septembra, drugo ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja in tretjo v zadnjem trimesečju šolskega leta pred zaključkom pouka.

Izredne seje skliče predsednik po potrebi. Pobudo za izredno sejo lahko dajo predsednik, najmanj ena tretjina predstavnikov, večina staršev kateregakoli oddelka, ravnatelj šole ali svet šole. Predlagatelj izredne seje je dolžan pobudo za sejo pisno obrazložiti ter priložiti predlog dnevnega reda seje in potrebno gradivo.

Predsednik je dolžan sklicati izredno sejo na pobudo predlagateljev v 8 dneh po prejemu zahteve. O utemeljenosti sklica izredne seje odloča svet staršev pred obravnavo dnevnega reda.

Če niti predsednik niti njegov namestnik seje ne skličeta v roku, ki ga predvideva ta člen, skliče sejo ravnatelj šole.

Izredna seja se lahko izvede tudi v dopisni obliki.

14. člen

(vabilo na sejo)

Sklicatelj seje o seji z vabilom obvesti vse predstavnike in vse ostale vabljene na sejo.

Med vabljenimi na sejo so ravnatelj, pomočnik(i) ravnatelja in predstavniki staršev v svetu šole. Predsednik lahko povabi na sejo tudi predsednika sveta šole, če so na dnevnem redu vprašanja iz pristojnosti tega organa, ali katerokoli drugo osebo, katere navzočnost je potrebna ali koristna za izvedbo seje.

Sklicatelj vabilo praviloma posreduje po elektronski pošti, najmanj 8 dni pred sejo. Ob soglasju večine predstavnikov in v nujnih primerih, ki jih določi predsednik, je lahko ta rok tudi krajši. Sočasno s posredovanjem vabila po elektronski pošti skrbnik šolske spletne strani objavi vabilo na šolski spletni strani.

Vabilo na sejo mora vsebovati:

Hkrati z vabilom sklicatelj posreduje gradivo za sejo.

15. člen

(dnevni red)

Predlog dnevnega reda seje pripravi predsednik.

Na dnevni red rednih sej morajo biti uvrščene točke:

Priporočeno je, da so na dnevnem redu sej iz 3. odstavka 13. člena poslovnika točke:

16. člen

(vodenje seje, sklepčnost)

Sejo vodi predsednik, v primeru njegove odsotnosti pa namestnik. V primeru odsotnosti obeh vodi sejo predstavnik, ki ga izmed sebe na seji z javnim glasovanjem izberejo predstavniki.

Na prvi seji v šolskem letu predsedujoči ugotovi sestavo sveta staršev za tekoče šolsko leto. Predsedujoči predstavnike seznani s poslovnikom in drugimi ključnimi predpisi na področju vzgoje in izobraževanja ter splošnimi akti šole, ki urejajo področje interesov staršev.

Predsedujoči pred začetkom seje preveri sklepčnost. Svet staršev je sklepčen, če je na seji navzoča večina predstavnikov.

V primeru nesklepčnosti predsedujoči odloči o preložitvi seje. V primeru preložitve določi datum nadaljevanja seje. Če je o posamezni točki dnevnega reda nujno potrebno sprejeti odločitev, lahko predsedujoči odloči, da prisotni predstavniki kljub nesklepčnosti razpravljajo o nujni točki dnevnega reda, odločanje pa se izvede naknadno po pravilih, ki veljajo za dopisno sejo.

17. člen

(potek seje)

Predsedujoči na začetku seje predlaga v obravnavo dnevni red, ki je bil poslan z vabilom. Predstavniki in vabljeni na sejo lahko z utemeljitvijo predlagajo spremembo vrstnega reda točk, umik katere od točk ali njihovo obravnavo na kasnejših sejah, ali uvrstitev dodatnih točk na dnevni red. Predsedujoči uvrsti dodatne točke na dnevni red le, če obravnava teh točk ni zahtevna in ne potrebuje priprave gradiva. V nasprotnem primeru uvrsti predlagane dodatne točke na dnevni red naslednje seje.

Po potrditvi dnevnega reda začne predsedujoči z zaporedno obravnavo točk dnevnega reda. Predsedujoči lahko pozove predlagatelje posameznih točk, da podajo krajšo obrazložitev in dodatna pojasnila. Ko predlagatelj konča z obrazložitvijo, predsedujoči odpre razpravo.

Predstavniki o vsebini točk razpravljajo in sprejmejo ustrezne sklepe z glasovanjem.

18. člen

(vzdrževanje reda na seji)

Predsedujoči skrbi za red med sejo.

Udeleženci v razpravi se morajo prijaviti k razpravi in počakati, da jim predsedujoči da besedo. Razpravljanje je dovoljeno v okviru vsebine posameznih točk dnevnega reda. Če se razpravljavec oddalji od obravnavane vsebine, ga predsedujoči opomni.

Predsedujoči lahko razpravljavcu besedo tudi odvzame, če se ta kljub večkratnim opozorilom ne drži vsebine obravnavane točke dnevnega reda in s tem ovira delo sveta staršev. Če razpravljavec še naprej moti potek seje, lahko predsedujoči od njega zahteva, da zapusti sejo.

V primeru, da isti predstavnik krši red tudi na naslednji seji, predsedujoči preko razrednika o tem obvesti starše oddelka, ki so ga izvolili, ter predlaga njegovo razrešitev.

19. člen

(glasovanje)

Svet staršev sprejema svoje odločitve z glasovanjem. Če ni drugače določeno v poslovniku ali kateremkoli nadrejenem predpisu, je odločitev sprejeta, če zanj glasuje več kot polovica prisotnih predstavnikov.

Glasovanje je lahko javno ali tajno. Svet staršev glasuje tajno, kadar tak način glasovanja določajo zakonski predpisi ali splošni akti šole ali kadar tako odloči večina prisotnih predstavnikov.

Javno glasovanje se izvede z dvigom rok. Tajno glasovanje se izvede z glasovnicami. Glasovnice morajo obsegati naslednje podatke:

Predstavniki se lahko tako pri javnem kot pri tajnem glasovanju glasovanja vzdržijo.

Če je v zvezi s posameznim vprašanjem podanih več različnih predlogov, glasujejo predstavniki o vsakem predlogu ločeno, po vrstnem redu, v katerem so bili predloženi.

V primeru glasovanja z glasovnicami se po končanem postopku glasovnice shranijo v zapečateni kuverti, ki se hrani kot priloga zapisnika.

20. člen

(volitve)

Volitve predstavnikov staršev v organe šole so lahko javne ali tajne. Svet staršev voli tajno, kadar tak način volitev določajo zakonski predpisi ali splošni akti šole, ali kadar tako pred začetkom postopka volitev odloči večina prisotnih predstavnikov. Če svet staršev ne sprejme sklepa o načinu izvedbe volitev pred evidentiranjem kandidatov, se volitve izvedejo tajno.

Volitve so veljavne, če se jih udeleži več kot polovica vseh predstavnikov.

Svet staršev pred začetkom volitev oblikuje seznam kandidatov. Če v poslovniku ni določeno drugače, predstavniki predlagajo kandidate izmed vseh staršev, katerih otroci so učenci šole.

Predlagani kandidati morajo izraziti privolitev v kandidaturo. Če je tako določeno v poslovniku ali kateremkoli nadrejenem predpisu ali če kandidat ni prisoten na seji, kandidat strinjanje s svojo kandidaturo potrdi s pisno izjavo. V nasprotnem primeru strinjanje s kandidaturo poda ustno, kar se zapiše v zapisnik.

Javne volitve se izvedejo tako, da se prisotni predstavniki za predlaganega kandidata opredelijo z dvigom rok.

Tajne volitve se izvedejo z glasovnicami. Glasovnice morajo obsegati naslednje podatke:

Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni kandidatov. Če je na glasovnici več kandidatov, kot se jih voli, smejo predstavniki obkrožiti največ toliko kandidatov, kolikor se jih voli. V nasprotnem primeru je glasovnica neveljavna.

Kadar se voli enega kandidata, je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največje število glasov. Če več kandidatov prejme enako število glasov, se izvede drugi krog glasovanja, v katerem sodelujejo le kandidati z enakim največjim številom glasov. Če je tudi po drugem glasovanju število glasov izenačeno, je izbran tisti kandidat, ki ima otroka v nižjem razredu. Če niti na ta način ni mogoče ugotoviti, kdo je izvoljen, o izvolitvi odloči žreb.

Kadar se voli več kandidatov, so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če več kandidatov dobi enako največje število glasov za zadnje voljeno mesto, je izvoljen tisti kandidat, ki ima otroka v nižjem razredu. Če na ta način ni mogoče ugotoviti, kdo je izvoljen, se ponovi glasovanje o kandidatih, ki so dobili enako število glasov za zadnje voljeno mesto. Če niti na ta način ni mogoče ugotoviti, kdo je izvoljen, o izvolitvi odloči žreb.

V primeru volitev z glasovnicami se po končanem postopku glasovnice shranijo v zapečateni kuverti, ki se hrani kot priloga zapisnika.

21. člen

(volilna komisija)

Tajne volitve izvede volilna komisija. Svet staršev v volilno komisijo z javnim glasovanjem izvoli tri izmed prisotnih predstavnikov. V komisijo ne morejo biti imenovani kandidati na volitvah.

22. člen

(zapisnik)

O poteku seje se vodi zapisnik. Zapisnikarja svet staršev izbere izmed predstavnikov ali pa ga zagotovi vodstvo šole.

Zapisnik seje mora vsebovati najmanj:

Zapisniku mora biti priložen seznam z imeni in podpisi prisotnih na seji in seznam opravičeno odsotnih. Zapisniku mora biti priloženo tudi pisno gradivo, obravnavano na seji.

Zapisnikar v petih delovnih dneh izdela predlog zapisnika in ga v elektronski obliki posreduje predsedujočemu, ki ga z morebitnimi dopolnitvami najkasneje v treh delovnih dneh posreduje vsem udeležencem seje. Udeleženci seje najkasneje v petih delovnih dneh posredujejo morebitne pripombe predsedujočemu.

Zapisnik najkasneje v treh delovnih dneh po roku za posredovanje pripomb uredi in podpiše predsedujoči na seji ter ga posreduje tajništvu šole. Tajništvo šole najkasneje naslednji delovni dan, praviloma po elektronski pošti, zapisnik posreduje vsem vabljenim na sejo in ga objavi na šolski spletni strani. V primeru, da zapisnik vsebuje zaupne podatke, se na prvi strani zapisnika to vidno označi, pred objavo na spletni strani pa vse zaupne podatke prekrije.

Svet staršev potrdi zapisnik na naslednji seji. Pred potrditvijo se v zapisnik vnesejo popravki, ki jih predlagajo predstavniki na seji in jih svet staršev z glasovanjem sprejme.

Original zapisnika z vsemi prilogami se hrani v arhivu sveta staršev v prostorih tajništva šole. Zapisnik se arhivira v skladu s predpisi o arhivskem gradivu in predpisi o šolski dokumentaciji.

23. člen

(dopisna seja)

V izjemnih primerih, ki zahtevajo takojšnjo obravnavo določenega vprašanja zaradi preprečitve zastoja pri delu šole ali večje škode za šolo ali udeležence izobraževanja, se lahko izvede dopisna seja.

Dopisna seja se izvede po elektronski pošti.

Predsedujoči oblikuje predlog odločitve, ki jo je potrebno na dopisni seji sprejeti in odločitev utemelji. Predlog skupaj z utemeljitvijo in določitvijo roka za glasovanje pošlje predstavnikom v glasovanje. Rok za glasovanje ne sme biti krajši od dveh delovnih dni. Predstavniki po elektronski pošti predsedujočemu sporočijo svojo odločitev. Šteje se, da je svet staršev na dopisni seji sklepčen, če se je o predlogu do izteka roka izrekla večina vseh predstavnikov.

Po izteku roka predsedujoči preveri sklepčnost in ugotovi izid glasovanja. Predlog je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica predstavnikov, ki so se glasovanja udeležili.

Predsedujoči o dopisni seji v dveh delovnih dneh po izteku roka pripravi zapisnik, ki ga pošlje predstavnikom v vednost po elektronski pošti ter jim ga predloži v potrditev na naslednji seji.

24. člen

(delovne skupine)

Svet staršev lahko v dogovoru z vodstvom šole ustanovi oziroma oblikuje eno ali več delovnih skupin.

Delovno skupino sestavljajo najmanj trije člani, od katerih je vsaj eden predstavnik. V delovno skupino so lahko poleg staršev imenovani tudi učenci šole, strokovni delavci šole in zunanji sodelavci oziroma strokovnjaki z določenega področja.

Ob ustanovitvi delovne skupine svet staršev jasno opredeli njene naloge in predvidi okvirni rok za izpolnitev nalog.

Delovna skupina v predvidenem roku pripravi poročilo, ki ga nato obravnava svet staršev. Po obravnavi poročila svet staršev delovno skupino razpusti ali pa ji podaljša mandat in opredeli nove naloge in roke.

V. ŠOLSKI SKLAD

25. člen

(upravni odbor šolskega sklada)

Svet staršev imenuje upravni odbor šolskega sklada.

Šolski sklad upravlja upravni odbor, ki ima sedem članov, od katerih svet staršev predlaga štiri, svet šole pa preostale tri. Za izbiro štirih članov upravnega odbora, ki jih predlaga svet staršev, se smiselno uporablja postopek volitev, opisan v 20. in 21. členu poslovnika.

26. člen

(poročilo šolskega sklada)

Svet staršev na prvi seji v šolskem letu obravnava poročilo upravnega odbora šolskega sklada o delovanju šolskega sklada v preteklem šolskem letu in finančni načrt za tekoče šolsko leto. Poročilo praviloma poda predsednik upravnega odbora šolskega sklada.

Obvezni del poročila o delovanju šolskega sklada sta pisno finančno poročilo za preteklo šolsko leto in finančni načrt za tekoče šolsko leto.

Finančno poročilo za preteklo šolsko leto mora obsegati najmanj naslednje postavke:

Finančni načrt za tekoče šolsko leto mora vsebovati najmanj naslednje postavke:

VI. PREDSTAVNIKI STARŠEV V SVETU ŠOLE

27. člen, varianta A

(volitve predstavnikov staršev v svet šole)

Predstavnike staršev v svetu šole voli svet staršev.

Kandidate za predstavnike staršev v svetu šole (v nadaljevanju kandidati) lahko predlaga vsak predstavnik izmed vseh staršev učencev šole. Vsak predlagani kandidat pisno potrdi strinjanje s svojo kandidaturo. Pisna privolitev kandidata se zapiše v zapisnik ter se priloži zapisniku.

Svet staršev voli predstavnike staršev v svetu šole na seji. Volitve so praviloma tajne. Za volitve se smiselno uporablja postopek, opisan v 20. in 21. členu poslovnika.

Potek volitev se zabeleži v zapisniku. Imena izvoljenih predstavnikov staršev v svetu šole se navedejo v zapisniku v obliki sklepa.

27. člen, varianta B (MOL)

(volitve predstavnikov staršev v svet šole)

Predstavnike staršev v svetu šole voli svet staršev po postopku in na način, ki ga določata Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole ____________ in poslovnik.

Referenca: 29 - Kako se ga voli?

Komentar: OŠ, katerih ustanoviteljica je MOL, imajo postopek volitev predstavnikov staršev v svet zavoda natančno opredeljen v 16. členu odloka o ustanovitvi.

Primerjava: AB_JK, AB, JG, JK, SR, ZR

28. člen, varianta A

(mandat predstavnikov staršev v svetu šole)

Predstavniki staršev v svetu šole predstavljajo stališča sveta staršev. O vsebini razprave na sejah sveta šole in sprejetih sklepih sproti obveščajo svet staršev.

Predstavniki staršev v svetu šole so izvoljeni za štiri leta. Zaporedoma so lahko izvoljeni največ dvakrat.

Predstavniku staršev v svetu šole funkcija predčasno preneha v naslednjih primerih:

V primeru razrešitve na podlagi odstopa je predstavnik o odstopu dolžan obvestiti predsednika. Razrešitev na podlagi odstopa postane veljavna, ko svet staršev sprejme odstop in izvoli novega predstavnika v svetu šole.

Predlog za razrešitev predstavnika staršev v svetu šole lahko poda svetu staršev katerikoli predstavnik na podlagi večinskega mnenja staršev oddelka, ki ga predstavlja.

Predlagatelj mora predlog za razrešitev poslati predsedniku v pisni obliki in ga mora obrazložiti. Če predlog obrazložitve ne vsebuje, ga predsednik vrne predlagatelju v dopolnitev.

Predlog za razrešitev mora biti vročen predstavniku staršev v svetu šole, za katerega se predlaga razrešitev, najmanj 8 dni pred sejo sveta staršev, na kateri bo obravnavan.

Predstavnik staršev v svetu šole, za katerega se predlaga razrešitev, ima pravico, da se opredeli, ali se z razrešitvijo strinja ali ne.

Svet staršev mora predlog za razrešitev obravnavati najkasneje v 30 dneh od prejema.

Po končani obravnavi o predlogu za razrešitev svet staršev odloči z večino glasov vseh predstavnikov.

Predstavniki na seji, na kateri je bila razrešitev izglasovana, izvolijo novega predstavnika v svetu šole v skladu s 27. členom poslovnika.

V primeru prenehanja funkcije, ko otroku predstavnika v svetu šole preneha status učenca enote ali šole, katere predstavnik je, predstavniki izvolijo novega predstavnika v svetu šole v skladu s 27. členom poslovnika na naslednji seji.

28. člen, varianta B (MOL)

(mandat predstavnikov staršev v svetu šole)

Predstavniki staršev v svetu šole predstavljajo stališča sveta staršev. O vsebini razprave na sejah sveta šole in sprejetih sklepih sproti obveščajo svet staršev.

Predstavniki staršev v svetu šole so izvoljeni za štiri leta. Zaporedoma so lahko izvoljeni največ dvakrat.

Predstavniku staršev v svetu šole funkcija predčasno preneha v naslednjih primerih:

Predstavnike staršev v svetu šole razrešuje svet staršev po postopku in na način, ki ga določata Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole _____________________ in poslovnik.

V primeru razrešitve na podlagi odstopa je predstavnik o odstopu dolžan obvestiti predsednika. Razrešitev na podlagi odstopa postane veljavna, ko svet staršev sprejme odstop in izvoli novega predstavnika v svetu šole.

Referenca: 31 - Je definiran odpoklic?

Komentar: OŠ, katerih ustanoviteljica je MOL, imajo postopek razrešitve predstavnikov staršev v svet zavoda natančno opredeljen v 17. členu odloka o ustanovitvi.

Primerjava: AB_JK, AB, JG, JK, ZR

VII. SODELOVANJE V DRUGIH ORGANIH IN ORGANIZACIJAH

29. člen

(delovna telesa šole)

Svet staršev predlaga predstavnike staršev v naslednja delovna telesa šole:

Za predlaganje predstavnikov staršev v delovna telesa šole se smiselno uporablja postopek volitev, opisan v 20. in 21. členu poslovnika.

Referenca: /

Primerjava: AB_JK, JK

30. člen

(aktiv svetov staršev)

Svet staršev Osnovne šole _____________________ je včlanjen v Aktiv svetov staršev _____________________ (v nadaljevanju: aktiv). Z včlanitvijo v aktiv je svet staršev sprejel pravila delovanja aktiva.

Svet staršev izmed staršev šole izvoli predstavnika, ki ga predstavlja v aktivu. Kandidate za predstavnika v aktivu predlagajo predstavniki. Volitve so lahko javne ali tajne. Svet staršev sprejme sklep o načinu izvedbe volitev pred začetkom postopka. Za volitve predstavnika v aktivu se smiselno uporablja postopek, opisan v 20. in 21. členu poslovnika.

Predstavnik v aktivu:

Mandat predstavnika v aktivu traja tri leta, razen če pravila delovanja aktiva ne določajo drugače. Po izteku mandata je možna ponovna izvolitev. Število ponovnih izvolitev ni omejeno.

Predstavniku v aktivu mandat predčasno preneha v naslednjih primerih:

Svet staršev lahko izvoli tudi namestnika predstavnika v aktivu. Za namestnika veljajo enaki postopki in določbe kot za predstavnika v aktivu.

Vir:/

Komentar: člen je pisan za primer, ko je svet staršev v aktiv že vključen z namenom, da se zagotovi stalno predstavništvo v aktivu. Če svet staršev še ni član aktiva, se ta člen opusti, saj je možnost povezovanja opredeljena že v členu o pristojnostih in nalogah sveta staršev.

Primerjava: AB_JK, AB_JK, JK

VIII. KONČNE DOLOČBE

31. člen

(spremembe poslovnika)

Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev poslovnika lahko poda vsak predstavnik ali ravnatelj. Svet staršev obravava in sprejema pobude za spremembe oziroma dopolnitve poslovnika na enak način kot sam poslovnik.

32. člen

(prenehanje veljave starega poslovnika)

Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik sveta staršev Osnovne šole _____________________, ki je bil sprejet DD. MM. LLLL.

33. člen

(začetek veljavnosti poslovnika)

Poslovnik sprejme svet staršev na seji, z večino glasov vseh predstavnikov.

Poslovnik začne veljati naslednji dan po sprejemu.

Prosimo vas, da glede odgovornosti preberete izjavo.