Ta poslovnik ureja delovanje sveta staršev Osnovne šole ___ (v nadaljevanju: svet staršev), in sicer splošna določila o delu sveta staršev, njegovo organiziranost, pristojnosti in naloge ter način njegovega dela in odločanja.

V tem poslovniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

O vprašanjih v zvezi z delom in odločanjem sveta staršev, ki niso urejena s tem poslovnikom, na sejah sveta staršev odločajo njegovi člani s posebnim sklepom. Med sejami sveta staršev o razlagah tega poslovnika odloča predsednik sveta staršev.

Svet staršev je organ šole, preko katerega se organizirano uresničujejo interesi staršev učencev, vključenih v Osnovno šolo ___ (v nadaljevanju: šola).

Svet staršev je pri izvrševanju svojih nalog odgovoren staršem, ki jih predstavlja in zastopa.

Tehnično in finančno podporo za delovanje sveta staršev zagotavlja vodstvo šolešola.

Delo sveta staršev je javno. Javnost dela se uresničuje z objavo zapisnikov sej sveta staršev na spletni strani šole.

Svet staršev lahko izglasuje, da del zapisnika ni javen. Javnost se lahko izključi zaradi varovanja osebnih podatkov, osebne nedotakljivosti ali zavarovanja poslovnih skrivnosti šole.

Seje sveta staršev niso odprte za javnost.

Organiziranost, pristojnosti in naloge ter način dela in odločanja sveta staršev opredeljujejo Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) (Ur .l. RS, št. 16/07-UPB5, 36/08, 58/09, (popravka št. 64/09 ter 65/09), 20/11 in 40/12 ZUJF), Zakon o osnovni šoli (ZOSn) (Ur. l. RS, št. 81/06- UPB 3, 102/07, 87/11 in 40/12 ZUJF), Odlok o ustanovitvi vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovne šole................(Ur. ... ,št. .....) ter drugi zakoni in podzakonski akti s področja vzgoje in izobraževanja.

Svet staršev ima naslednje pristojnosti:

Voli:

Imenuje:

Predlaga:

Obravnava:

Daje soglasje:

Daje mnenje:

Razpravlja:

Sodeluje pri nastajanju:

Sprejme:

Ustanavlja:

Se povezuje:

Opravlja:

Poleg pristojnosti iz prvega odstavka tega člena svet staršev opravlja še naslednje naloge:

V svetu staršev je po en predstavnik staršev iz vsakega oddelka šole, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Izvoljeni starš je lahko član sveta staršev večkrat zaporedoma. Če posamezni oddelek do prve seje sveta staršev ne javi novega predstavnika, se mandat obstoječemu predstavniku avtomatsko podaljša.

Starši učencev imajo za vsakega svojega otroka v oddelku po en glas, pri čemer imajo glasovalno pravico le starši z roditeljsko pravico. Glasovalno pravico izvršujejo tudi osebe, ki imajo to pristojnost v skladu z zakonom in odločbo pristojnega organa.

V primeru, da sta na roditeljskem sestanku prisotna oba starša posameznega učenca, ki imata glasovalno pravico ter se o glasovanju ne moreta zediniti, šteje, da nobeden od njiju ni glasoval.

Namestnik predstavnika

Člani sveta staršev so dolžni obiskovati seje sveta staršev. Svojo odsotnost na seji mora član sveta staršev sporočiti tajništvu šole takoj, ko izve za njen razlog. Po dva- ali večkratni neopravičeni odsotnosti člana lahko predsednik sveta staršev predlaga razredniku oddelka, da o tem obvesti na roditeljskem sestanku starše in da pobudo za njegovo razrešitev in imenovanje novega člana sveta staršev.

Član sveta staršev na sejah sveta staršev poroča o sklepih roditeljskih sestankov ter o problemih, vprašanjih in pobudah, ki so jih starši naslovili nanj. Član sveta staršev mora o sklepih sveta staršev obveščati starše oddelka, ki so ga izvolili v svet staršev.

Vsak član sveta staršev je dolžan varovati listine in podatke, do katerih pride oziroma je z njimi seznanjen pri opravljanju svojega dela in so označeni kot tajni podatek ali poslovna skrivnost oziroma, če gre za podatke, ki so varovani v skladu z zakonom, ki ureja osebne podatke.

V primeru, da svet staršev obravnava gradiva, ki so označena kot tajni podatek ali poslovna skrivnost oziroma gre za osebne podatke, ki so varovani v skladu z zakonom, ki ureja osebne podatke, jih je dolžan pred začetkom obravnave gradiva na to opozoriti predsednik sveta staršev.

Predsednika sveta staršev je na zaupnost zgoraj omenjenih podatkov najkasneje ob pripravi dnevnega reda za sejo sveta staršev dolžan opozoriti ravnatelj.

Člani sveta staršev morajo varovati podatke, tajne in osebne podatke, ter poslovno skrivnost tudi po prenehanju mandata.

Članu sveta staršev funkcija preneha:

Svet staršev predstavlja, zastopa in vodi predsednik.

Predsednika izmed sebe izvolijo člani sveta staršev.

Kandidata za predsednika predlagajo člani sveta. Voliti je možno le tiste kandidate, ki s kandidaturo soglašajo.

Volitve so lahko tajne ali javne. Svet staršev sprejme sklep o načinu izvedbe volitev pred začetkom postopka.

Predsednik sveta staršev nima posebnih samostojnih pooblastil, razen v okviru pooblastil sveta staršev.

Naloge predsednika sveta staršev so:

V skladu z 20. členom Pravilnika o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli lahko predsednik sveta staršev prisostvuje pri nacionalnem preverjanju znanja učencev.

Mandat predsednika staršev traja tri leta in se lahko ponovi.Možnost: Svet staršev v drugem in tretjem letu mandata na prvi seji v šolskem letu glasuje o zaupnici predsedniku.

Predsedniku sveta staršev funkcija preneha:

Predsednik sveta staršev ima svojega namestnika.

Namestnik predsednika opravlja naloge, za katere ga pooblasti predsednik sveta staršev, in naloge predsednika sveta staršev v času njegove odsotnosti.

Za mandat in izvolitev namestnika predsednika sveta staršev se uporabljajo določbe, ki govorijo o mandatu in izvolitvi predsednika sveta staršev.

Svet staršev lahko, v soglasjudogovoru z vodstvom šole, imenuje eno ali več delovnih skupin, sestavljenih iz najmanj treh članov, za izvršitev posamezne naloge ali za preučitev določene problematike npr. priprave programa dela sveta staršev, učbeniškega sklada, šolskega sklada, šole v naravi, prevozov učencev, problematike medvrstniškega nasilja, valete, druge šolske problematike, ipd.

V delovno skupino so lahko poleg staršev imenovani tudi strokovni delavci šole in zunanji sodelavci oziroma strokovnjaki z določenega področja.

Delovna skupina pripravi predloge, ki jih obravnava in v obliki sklepov sprejme svet staršev.

Svet staršev dela in odloča na sejah. Seje so lahko redne, izredne in dopisne. Redna seja sveta staršev se skliče trikrat letno, in sicer v začetku šolskega leta do konca septembra, po zimskih šolskih počitnicah in v zadnjem trimesečju do 24. junija.

Sejo skliče predsednik sveta staršev, ob njegovi odsotnosti pa po pooblastilu njegov namestnik. Sejo mora sklicati tudi na zahtevo ene tretjine članov sveta staršev, staršev kateregakoli oddelka, ravnatelja šole, ali sveta šole, ki v tem primeru predlagajo tudi dnevni red.

Če predsednik sveta staršev v 8 dneh po prejemu zahteve iz prejšnjega odstavka ne skliče seje, lahko le-to skliče ravnatelj šole. O utemeljenosti sklica v tem primeru odloča svet staršev pred obravnavo dnevnega reda.

Na prvi seji šolskega leta se ugotovi sestav sveta staršev za tekoče šolsko leto in člane seznani s poslovnikom sveta staršev in drugimi ključnimi predpisi na področju vzgoje in izobraževanja ter splošnimi akti šole, ki urejajo področje interesov staršev.

Vabilo za sejo mora vsebovati:

Gradivo za sejo pripravi vodstvo šole ali predlagatelji posameznih točk dnevnega reda inali člani sveta staršev, kadar gre za pisne ali ustne pritožbe staršev. Predlagatelj gradiva pripravi k pisnemu gradivu oziroma k predlogu točke dnevnega reda pred sejo sveta tudi kratko obrazložitev gradiva ter predlog sklepa.

Pred predložitvijo splošnega akta v obravnavo svetu staršev mora predlagatelj opraviti oziroma zagotoviti njegov vsebinski, pravni in jezikovni pregled. Na osnutku ali predlogu akta mora biti jasno razvidna verzija akta, datum zadnje spremembe akta in praviloma podpisi oseb, ki so akt pripravile in pregledale. V primeru spreminjanja obstoječih splošnih aktov mora biti v papirni ali elektronski obliki predložen celoten akt z jasno označenimi predlaganimi spremembami.

Pripombe, predloge in pritožbe staršev oziroma skrbnikov udeležencev izobraževanja zbira tajništvo šole in posamezni člani na roditeljskih sestankih, govorilnih urah ali v nujnih primerih po telefonu.

Tajništvo šole vpiše prispelo pošto za sejo sveta staršev v delovodnik oziroma vpisno knjigo pošte in predsednika sveta staršev nemudoma obvesti o prispeli pošti.

Na sejo sveta staršev sklicatelj povabi ravnatelja šole in predstavnike staršev v svetu šole. Povabi lahko tudi predsednika sveta šole, če so na dnevnem redu vprašanja iz pristojnosti tega organa, ter katerokoli drugo osebo, katere navzočnost je potrebna ali koristna za izvedbo seje.

Sejo vodi predsednik sveta staršev ali njegov namestnik. V primeru odsotnostih obeh vodi sejo član sveta, ki ga določijo člani sveta na sami seji.

Na začetku seje predsedujoči ugotovi prisotnost članov sveta staršev.

Svet staršev je sklepčen, če je na seji navzoča večina članov sveta staršev.

V primeru nesklepčnosti sveta predsedujoči odloči, ali se seja preloži in kdaj se bo nadaljevala. Če je o posamezni točki potrebno nujno sprejeti odločitev, lahko predsedujoči odloči, da prisotni člani obravnavajo točko dnevnega reda takoj, odsotni pa odločajo naknadno po pošti v skladu z določbami tega poslovnika, ki opredeljujejo dopisno sejo.

Predsedujoči predlaga dnevni red, ki je bil poslan z vabilom, nato začne razpravo o predlogu dnevnega reda. Člani sveta lahko predlagajo dodatne točke, vendar jih predsedujoči uvrsti na dnevni red le, če obravnava teh točk ni zahtevna in ne potrebuje priprave gradiva. V nasprotnem primeru se take točke uvrstijo na dnevni red naslednje seje.

Po sprejetem dnevnem redu preide predsedujoči na obravnavo točk po dnevnem redu. Člani sveta staršev obravnavajo točke iz sprejetega dnevnega reda, razpravljajo o njih in sprejmejo ustrezne sklepe z glasovanjem.

Udeleženci v razpravi morajo govoriti v okviru vsebine posameznih točk dnevnega reda. Če se razpravljavec oddalji od obravnavane vsebine, ga predsedujoči opomni.

Predsedujoči lahko seže razpravljavcu v besedo in mu jo lahko tudi odvzame, če je opazno, da se ne drži točke dnevnega reda in tako skuša ovirati delo Sveta staršev. Če je to potrebno, lahko od takega člana zahteva, da zapusti sejo.

V primeru, da član sveta tudi po opozorilu nadaljuje z motenjem in krši red tudi na naslednji seji, predsedujoči o tem obvesti starše, ki so ga izvolili, ter predlaga njegovo razrešitev.

Ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda lahko predsednik sveta pozove predlagatelja, da poda krajšo obrazložitev in dodatna pojasnila.

Ko predlagatelj konča z obrazložitvijo, predsednik odpre razpravo.

Na seji lahko razpravlja samo tisti, ki se je prijavil k razpravi in ki mu je bila dana beseda. V razpravi lahko sodelujejo vsi vabljeni na sejo sveta, ki jim predsednik sveta da besedo. Predsednik sveta daje besedo po vrsti prijav k razpravi.

Član sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko zaprosi zanjo. Predsednik sveta je dolžan dati pojasnilo glede očitane kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član sveta ni zadovoljen z danim pojasnilom, o tem vprašanju odloči svet.

Razpravljalec sme razpravljati le o vprašanjih oziroma zadevah v okviru posamezne točke dnevnega reda. Če se razpravljalec oddalji od vprašanja, ki se obravnava, ga predsednik opozori, naj se drži dnevnega reda.

Če se razpravljalec opozorilu ne odzove, mu lahko predsednik odvzame besedo. O morebitnem ugovoru razpravljalca odloča svet.

Predsednik skrbi, da razpravljalca nihče ne ovira pri razpravi oziroma govoru. Svet lahko odloči, da sme posamezni razpravljalec razpravljati o istem vprašanju le enkrat, lahko pa trajanje posamezne razprave časovno omeji.

Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da za razpravo ni več prijavljenih razpravljalcev. Svet lahko na predlog predsednika ali posameznega člana sklene, da se razprava o posameznem vprašanju iz dnevnega reda konča tudi prej, preden o tem razpravljajo vsi prijavljeni razpravljalci, če je vprašanje dovolj razčiščeno, da je zrelo za odločanje.

Svet sprejema svoje odločitve s tajnim ali javnim glasovanjem. Svet glasuje s tajnim glasovanjem, kadar tak način glasovanja določajo predpisi ali splošni akti šole.

Javno glasovanje se izvede z dvigom rok, tajno pa z glasovnicami.

Člani sveta glasujejo "za" ali "proti" posameznemu predlogu sklepa, lahko pa se glasovanja tudi vzdržijo.

Če je v zvezi s posameznim vprašanjem podanih več različnih predlogov, se glasuje o vsakem predlogu posebej po vrstnem redu, kot so bili predloženi.

Predlog je sprejet, če je zanj glasovala večina opredeljenih članov sveta staršev.

Kadar bi neobravnava določenega vprašanja povzročila zastoj pri delu šole ali večjo škodo za šolo ali udeležence izobraževanja, se lahko skliče izredna seja sveta staršev, katere predmet je to vprašanje.

lzredna seja se lahko izvede tudi dopisno po elektronski pošti. Predsednik sveta staršev pripravi predlog odločitve in njeno utemeljitev in ga pošlje članom sveta v glasovanje, vključno z rokom za glasovanje, ki ne sme biti krajši od 24 ur.

Člani sveta nemudoma vrnejo izpolnjeno glasovnico, na kateri jasno označijo svojo odločitev predsedniku sveta. Predsednik sveta staršev ugotovi izid glasovanja, o dopisni seji pa napravi uradni zaznamek. Šteje se, da je svet staršev na dopisni seji sklepčen, če se je o predlogu s svojim glasom pravočasno izrekla večina vseh članov sveta staršev.

Predsednik sveta seznani člane sveta o izidu glasovanja na dopisni izredni seji na prvi naslednji redni seji sveta.

O poteku seje se vodi zapisnik, ki ga piše zapisnikar. Zapisnikarja svet staršev izbere izmed svojih članov ali pa ga zagotovi vodstvo šole. Zapisnik podpišeta zapisnikar in predsednik sveta staršev oziroma predsedujoči na seji. Zapisnik se praviloma zapiše v sedmih dneh po sestanku. Zapisnik pregleda in potrdi predsednik oziroma predsedujoči na seji sveta staršev, šola ga nato posreduje vsem članom sveta staršev in ravnatelju. Do naslednje seje navzoči podajo pisne pripombe, ki se jih obravnava na seji.

Zapisnik seje sveta staršev mora vsebovati najmanj:

Zapisniku je priložen seznam s podpisom prisotnih članov sveta šole.

Volitve so lahko javne ali tajne. Če v tem poslovniku ali kateremkoli drugem nadrejenem predpisu ni določeno drugače, se o načinu izvedbe volitev svet staršev odloči pred začetkom postopka. Če se je v volilnem postopku že končalo evidentiranje kandidatov in pred tem ni bil sprejet sklep o načinu izvedbe volitev, se volitve izvede tajno.

Pred začetkom volitev svet staršev najprej oblikuje seznam kandidatov. Kandidate predlagajo člani sveta staršev. Če v tem poslovniku ali kateremkoli drugem nadrejenem predpisu ni določeno drugače, se lahko na sezam kandidatov uvrsti vse starše, katerih otroci so učenci šole. Predlagani kandidati morajo izraziti privolitev v kandidaturo. Če je tako določeno v tem poslovniku ali kateremkoli drugem nadrejenem predpisu ali če evidentirani kandidat ni prisoten na seji, kandidat strinjanje s svojo kandidaturo potrdi s pisno izjavo. V nasprotnem primeru strinjanje s kandidaturo poda ustno, kar se zavede v zapisnik.

Javne volitve se izvedejo tako, da se prisotni člani sveta o predlaganem kandidatu opredelijo z dvigom rok.

Tajne volitve se izvedejo z glasovnicami. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov in navodilo o načinu glasovanja. Če se izvoli več kandidatov, se navede tudi število kandidatov, ki se jih voli.

Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni kandidatov, za katere se želi glasovati. Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica vseh članov sveta staršev.

Če se voli le enega kandidata, je izvoljeni kandidati, ki je dobili največje število glasov. Če sta največje število glasov dobila dva ali več kandidatov, se izvede drugi krog glasovanja. Če sta tudi v drugem krogu največje število glasov dobila dva ali več kandidatov, je izvoljen tisti kandidat, ki ima otroka v nižjem razredu. Če niti na ta način ni mogoče ugotoviti, kdo je izvoljen, se glasovanje ponavlja, dokler eden izmed kandidatov ne prejme največjega števila glasov.

Če se voli več kandidatov, so izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če sta dva ali več kandidatov dobila enako število glasov, je izvoljen tisti kandidat, ki ima otroka v nižjem razredu. Če niti na ta način ni mogoče ugotoviti, kdo je izvoljen, se glasovanje ponavlja, dokler eden izmed kandidatov ne prejme največjega števila glasov.

Tajne volitve izvede volilna komisija. Svet staršev v volilno komisijo po javnem postopku izvoli tri izmed prisotnih članov. V komisijo ne morejo biti imenovani kandidati na volitvah.

Šolski sklad je ustanovljen z namenom, da se iz njega financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno.

Šolski sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov.

Sklad opravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov.

Svet staršev imenuje imenuje upravni odbor šolskega sklada. Tri predstavnike šole predlaga svet šole, štiri predstavnike staršev pa svet staršev.

Svet staršev izmed predstavnikov staršev v upravnem odboru imenuje predsednika upravnega odbora.

Za predlaganje štirih predstavnikov staršev v upravni odbor in imenovanje predsednika upravnega odbora se smiselno uporablja enak postopek kot pri volitvah.

Za delovanje sklada upravni odbor lahko sprejme pravila.

Predsednik šolskega sklada najmanj enkrat letno poroča svetu staršev o delovanju šolskega sklada. Obvezna priloga poročilu je finančno poročilo, ki vsebuje najmanj naslednje postavke:

Dolžnost predstavnikov staršev v svetu šole je, da obveščajo svet staršev o vsebini in sklepih sveta šole in da v svetu šole predstavijo stališče sveta staršev ter ga tudi zastopajo.

Predstavnike staršev v svetu šole voli svet staršev po postopku in na način, ki ga določa Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole ____________ in ta poslovnik.

Na seji Sveta staršev se izvajajo volitve predstavnikov staršev v Svet šole. Volitve so praviloma tajne z glasovalnimi lističi. Svet staršev pa lahko odloči tudi drugače.

Na kandidatno listo se uvrsti kandidate, ki so člani Sveta staršev in so sami posredovali kandidaturo, ali so jih predlagali drugi člani Sveta staršev. Kandidat mora podati soglasje h kandidaturi.

Volitve se izvedejo s posebno glasovnico, na kateri so napisana imena in priimki kandidatov in navodilo, kako se glasuje. Če je na listi več kandidatov kot se jih voli, vsak član Sveta staršev lahko voli le toliko kandidatov, kolikor se jih voli, v nasprotnem primeru je glasovnica neveljavna.

Za potrebe izvedbe volitev se določi tričlansko volilno komisijo.

Izvoljeni so tisti kandidati, ki prejmejo največ glasov, ne glede na število oddanih glasov. Če je več kandidatov prejelo enako število glasov se izvede ponovni izbor med temi kandidati.

Predstavniku staršev v svetu šole predčasno preneha mandat kot članu sveta šole:

Predstavnike staršev v svetu šole razrešuje svet staršev po postopku in na način, ki ga določa Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole ____________ in ta poslovnik.

Postopek za razrešitev predstavnika staršev v Svetu šole se začne na predlog člana Sveta staršev ali na predlog staršev posameznega oddelka šole, ki ga starši sprejmejo na roditeljskem sestanku oddelka z večino glasov staršev, navzočih na roditeljskem sestanku. Starši lahko veljavno sklepajo, če je na roditeljskem sestanku prisotna večina staršev oddelka.

Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev. Predlog mora biti v pisni obliki.

Predlog za razrešitev se pošlje svetu staršev. Če predlog ne vsebuje razlogov za razrešitev, ga predsednik sveta staršev vrne predlagatelju v dopolnitev.

Predlog za razrešitev se uvrsti na sejo Sveta staršev, ki mora biti sklicana v roku 30 dni od dneva prejema popolnega predloga za razrešitev. Če je popoln predlog za razrešitev prejet v času poletnih počitnic, pa najpozneje v roku 30 dni od začetka šolskega leta.

Predlog za razrešitev mora biti vročen članu Sveta šole, za katerega se predlaga razrešitev, najmanj 8 dni pred sejo Sveta staršev, na kateri bo obravnavan.

Član Sveta šole, za katerega se predlaga razrešitev, ima pravico, da se opredeli, ali se z razrešitvijo strinja ali ne.

Po končani obravnavi predloga za razrešitev sprejme Svet staršev odločitev o predlogu z večino glasov vseh članov Sveta staršev.

Svet staršev lahko predlaga člane za naslednja delovna telesa šole:

Za predlaganje predstavnikov staršev v delovna telesa šole se smiselno uporablja enak postopek kot pri volitvah.

Svet staršev je včlanjen v Aktiv svetov staršev _________________________. Z včlanitvijo v Aktiv je svet staršev sprejel Pravila delovanja Aktiva. Svet staršev v Aktivu zastopa predstavnik.

Predstavnika izvolijo člani sveta staršev.

Kandidata za predstavnika predlagajo člani sveta. Voliti je možno le tiste kandidate, ki s kandidaturo soglašajo.

Volitve so lahko tajne ali javne. Svet staršev sprejme sklep o načinu izvedbe volitev pred začetkom postopka.

Mandat predstavnika traja do preklica imenovanja oziroma izvolitve novega predstavnika. Mandat predstavniku preneha tudi, ko njegovemu otroku preneha status učenca v osnovni šoli ali če odstopi.

Svet staršev lahko izvoli tudi namestnika predstavnika. Za namestnika veljajo enaki postopki in določbe kot za predstavnika.

op JK: opredeliti je treba še naloge predstavnika in namestnika

Za spremljanje sprememb predpisov in za usklajevanje poslovnika s predpisi je zadolžen predsednik sveta staršev. Predlog za začetek postopka usklajevanja poslovnika s predpisi lahko poda vsak član sveta staršev ali ravnatelj.

Spremembe in dopolnitve tega poslovnika se sprejemajo po postopku, ki velja za sprejem splošnih aktov šole.

Ta poslovnik začne veljati 8. dan po sprejemu na seji sveta staršev.

op JK: opredeliti bi bilo treba še večino za sprejem poslovnika

Z dnem, ko se začne uporabljati ta Poslovnik preneha veljati Poslovnik sveta staršev Osnovne šole _____ ______, ki je bil sprejet DD. MM. LLLL.