Če želiš, da bodo ljudje naredili ladjo, ti jih ni treba učiti, kako se to dela ali čemu bo služila; najprej jih moraš naučiti, da bodo zahrepeneli po morju. (Antoine de Saint-Exupery)
Delovna skupina za pristojnosti in delovanje svetov staršev - obdelava poslovnikov
Besedilo v tej obliki ni primerno za distribucijo. V originalni obliki je bilo posredovano le članom Delovne skupine za pristojnosti in delovanje svetov staršev pri ZASSS. Če ste ga prejeli po naključju ali z namenom, da ga pregledate, vas prosimo, da ga ne posredujete naprej brez soglasja članov delovne skupine.
Vaše pripombe pričakujemo na naslov info@zasss.si in se vam za njih zahvaljujemo.
Besedilo ni lektorirano.
Prosimo vas, da si glede odgovornosti preberete: izjavo.
VZOREC POSLOVNIKA SVETA STARŠEV OSNOVNE ŠOLE (sinteza osnutkov AB in JK)
Vzorec poslovnika sveta staršev (v nadaljevanju: vzorčni poslovnik) je namenjen članom svetov staršev, ki so se odločili, da bodisi samostojno bodisi v sodelovanju z vodstvom šole ali zunanjimi strokovnjaki pripravijo poslovnik sveta staršev. Besedilo vzorčnega poslovnika je mišljeno kot opora pri pripravi lastnega poslovnika in predvsem opozarja na obveznosti in pristojnosti, ki jih imajo člani sveta staršev. Poslovnik sveta staršev tudi pravno in formalno ureja delovanje sveta staršev, zato je potrebno pri njegovem oblikovanju paziti, da ne pride do neusklajenosti besedila poslovnika z nadrejenimi predpisi in notranjimi akti šole.
Pred besedilom vzorčnega poslovnika je zapisana njegova struktura – nanizani so glavni sklopi in znotraj njih posamezni členi, ki naj bi jih poslovnik sveta staršev vseboval. V vzorčnem poslovniku so predlagana besedila posameznih členov, pri čemer so za osnovo vzeta besedila nekaterih obstoječih poslovnikov. Zagotovo se da marsikatero besedilo zapisati bolje in predvsem bolj ustrezno dosedanji praksi poteka sej sveta staršev. Samo kot predlog je treba razumeti tudi številske podatke (roki, dolžina mandatov, število članov delovnih skupin, ipd.)
Vzorčni poslovnik pri nekaterih členih predvideva dve verziji besedila:
S klikom na naslove členov lahko pri večini členov dostopate do podrobnejše razlage členov.
Poslovnik Sveta staršev Osnovne šole _______________ (v nadaljevanju: poslovnik) ureja delovanje Sveta staršev Osnovne šole _________________ (v nadaljevanju: svet staršev), in sicer njegovo organiziranost, pristojnosti in naloge ter način njegovega dela in odločanja.
O vprašanjih v zvezi z delom in odločanjem sveta staršev, ki niso urejena s poslovnikom, odločajo člani sveta staršev na sejah sveta staršev s posebnim sklepom. Med sejami sveta staršev o razlagah tega poslovnika odloča predsednik sveta staršev.
V poslovniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
Svet staršev Osnovne šole _____________ je organ šole za organizirano uresničevanje interesov staršev učencev, vključenih v Osnovno šolo ____________ ,naslov šole (ulica, hišna številka, poštna številka in kraj) (v nadaljevanju: šola).
Svet staršev je pri izvrševanju svojih nalog odgovoren staršem, ki jih predstavlja in zastopa.
Tehnično in finančno podporo za delovanje sveta staršev zagotavlja šola.
Svet staršev pri svojem poslovanju uporablja pečat šole.
Delo sveta staršev je javno. Javnost dela se uresničuje z objavo zapisnikov sej sveta staršev na spletni strani šole.
Javnost dela se omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov ali zavarovanja poslovnih skrivnosti šole. Svet staršev lahko izglasuje, da del zapisnika ni javen.
Predstavnika oddelka in namestnika predstavnika oddelka v svetu staršev izvolijo starši učencev oddelka na roditeljskem sestanku oddelka.
Glasovalno pravico imajo le starši z roditeljsko pravico. Glasovalno pravico izvršujejo tudi osebe, ki imajo to pristojnost v skladu z zakonom in odločbo pristojnega organa.
Starši oziroma zakoniti zastopniki učencev imajo za vsakega svojega otroka v oddelku po en glas. V primeru, da sta na roditeljskem sestanku prisotna oba starša posameznega učenca, ki imata glasovalno pravico ter se o glasovanju ne moreta zediniti, šteje, da nobeden od njiju ni glasoval.
Predstavnika oddelka v svetu staršev izvolijo starši učencev oddelka na roditeljskem sestanku oddelka.
Glasovalno pravico imajo le starši z roditeljsko pravico. Glasovalno pravico izvršujejo tudi osebe, ki imajo to pristojnost v skladu z zakonom in odločbo pristojnega organa.
Starši oziroma zakoniti zastopniki učencev imajo za vsakega svojega otroka v oddelku po en glas. V primeru, da sta na roditeljskem sestanku prisotna oba starša posameznega učenca, ki imata glasovalno pravico ter se o glasovanju ne moreta zediniti, šteje, da nobeden od njiju ni glasoval.
Člani sveta staršev so dolžni obiskovati seje sveta staršev. Kadar se seje iz upravičenih razlogov ne morejo udeležiti, morajo o tem čim prej obvestiti svojega namestnika, da jih nadomesti in sporočiti svojo odsotnost predsedniku sveta staršev in tajniku šole. Po dva- ali večkratni neopravičeni odsotnosti člana lahko predsednik sveta staršev preko razrednika oddelka, ki ga član zastopa, predlaga njegovo razrešitev in imenovanje novega predstavnika oddelka.
Člani sveta staršev so pred sejo dolžni zbrati vprašanja, mnenja in pobude staršev svojega oddelka, za katere bi ti želeli, da se obravnavajo na seji.
Člani sveta staršev so na seji dolžni poročati o sklepih roditeljskih sestankov svojega oddelka ter posredovati zbrana vprašanja, mnenja in pobude staršev svojega oddelka.
Člani sveta staršev so po seji dolžni obvestiti starše svojega oddelka o poteku seje in sprejetih sklepih.
Člani sveta staršev so dolžni obiskovati seje sveta staršev. Kadar se seje iz upravičenih razlogov ne morejo udeležiti, morajo o tem čim prej obvestiti predsednika sveta staršev in tajnika šole. Po dva- ali večkratni neopravičeni odsotnosti člana lahko predsednik sveta staršev preko razrednika oddelka, katerega član zastopa, predlaga njegovo razrešitev in imenovanje novega predstavnika oddelka.
Člani sveta staršev so pred sejo dolžni zbrati vprašanja, mnenja in pobude staršev svojega oddelka, za katere bi ti želeli, da se obravnavajo na seji.
Člani sveta staršev so na seji dolžni poročati o sklepih roditeljskih sestankov svojega oddelka ter posredovati zbrana vprašanja, mnenja in pobude staršev svojega oddelka.
Člani sveta staršev so po seji dolžni obvestiti starše svojega oddelka o poteku seje in sprejetih sklepih.
Vsak član sveta staršev je dolžan varovati listine in podatke, do katerih pride oziroma je z njimi seznanjen pri opravljanju svojega dela in so označeni kot državna, uradna ali poslovna skrivnost oziroma so varovani v skladu z zakonom, ki ureja osebne podatke (v nadaljevanju: zaupni podatki). Zaupne podatke so dolžni varovati tudi po prenehanju mandata.
Ob pripravi gradiva za sejo je predsednika sveta staršev na zaupnost podatkov dolžan opozoriti ravnatelj.
Kadar svet staršev na seji obravnava zaupne podatke, je člane pred začetkom obravnave na njihovo zaupnost dolžan opozoriti predsednik sveta staršev.
Predsednik sveta staršev (v nadaljevanju: predsednik) predstavlja, zastopa in vodi svet staršev.
Člani sveta staršev izvolijo predsednika izmed sebe na seji sveta staršev.
Kandidate za predsednika predlagajo člani sveta staršev. Voliti je možno le tiste kandidate, ki s kandidaturo soglašajo. Imena kandidatov za predsednika in njihovo soglasje s kandidaturo se zavedejo v zapisniku.
Na podlagi predlogov in soglasij predlaganih se sestavi lista kandidatov,, na kateri so kandidati navedeni po abecednem vrstnem redu.
Volitve predsednika so lahko javne ali tajne. Svet staršev sprejme odločitev o načinu izvedbe volitev pred začetkom postopka volitev in jo v obliki sklepa zapiše v zapisnik.
Predsednik nima posebnih samostojnih pooblastil, razen v okviru pooblastil sveta staršev.
Predsednik:
V skladu z 20. členom Pravilnika o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli lahko predsednik sveta staršev prisostvuje pri nacionalnem preverjanju znanja učencev.
Mandat predsednika traja tri leta, pri čemer svet staršev vsako leto na prvi seji v šolskem letu potrdi nadaljevanje mandata. Po izteku triletnega mandata je možna ponovna izvolitev. Število ponovnih izvolitev ni omejeno.
Predsedniku funkcija preneha v naslednjih primerih:
Redne seje sveta staršev se skliče trikrat letno, in sicer prvo v začetku šolskega leta pred koncem septembra, drugo ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja in tretjo v zadnjem trimesečju šolskega leta pred zaključkom pouka.
Prvo sejo sveta staršev skliče ravnatelj. Na prvi seji se ugotovi sestava sveta staršev za tekoče šolsko leto in se člane seznani s poslovnikom sveta staršev in drugimi ključnimi predpisi na področju vzgoje in izobraževanja ter splošnimi akti šole, ki urejajo področje interesov staršev.
Naslednje seje sklicuje predsednik sveta staršev, v primeru njegove odsotnosti pa njegov namestnik.
Izredne seje se skliče po potrebi. Predlog za izredno sejo lahko poda predsednik sveta staršev, najmanj ena tretjina članov sveta staršev, večina staršev kateregakoli oddelka, ravnatelj šole ali svet šole. Predlagatelj seje je dolžan predlagati dnevni red seje.
Predsednik sveta staršev je dolžan sklicati sejo na pobudo predlagateljev v 8 dneh po prejemu zahteve. Če seje v tem roku ne skliče, jo skliče ravnatelj šole. O utemeljenosti sklica v tem primeru odloča svet staršev pred obravnavo dnevnega reda.
Sklicatelj seje o seji z vabilom obvesti vse člane sveta staršev in vse ostale vabljene na sejo. Med vabljenimi na sejo sta ravnatelj in pomočnik ravnatelja. Predsednik lahko povabi na sejo tudi predsednika sveta šole, če so na dnevnem redu vprašanja iz pristojnosti tega organa, ali katerokoli drugo osebo, katere navzočnost je potrebna ali koristna za izvedbo seje; vabljeni prisostvujejo samo tistim točkam dnevnega reda, ki so bile povod za vabilo.
Vabilo na sejo se praviloma posreduje po elektronski pošti, najmanj 8 dni pred sejo. Ob soglasju vseh članov in v nujnih primerih, ki jih določi predsednik sveta staršev, je lahko ta rok tudi krajši. Sočasno s posredovanjem po elektronski poti se vabilo objavi na šolski spletni strani.
Gradivo za sejo pripravijo v pisni obliki predlagatelji posameznih točk dnevnega reda in ga posredujejo tajniku šole. Predlagatelji gradivu po potrebi priložijo tudi kratko obrazložitev gradiva ter predlog sklepa.
Pred predložitvijo splošnega akta v obravnavo svetu staršev mora predlagatelj opraviti oziroma zagotoviti njegov vsebinski, pravni in jezikovni pregled. Na osnutku ali predlogu akta mora biti jasno razvidna verzija akta, datum zadnje spremembe akta in praviloma podpisi oseb, ki so akt pripravile in pregledale. V primeru spreminjanja obstoječih splošnih aktov mora biti v papirni ali elektronski obliki predložen celoten akt z jasno označenimi predlaganimi spremembami.
Pripombe, predloge in pritožbe staršev oziroma skrbnikov udeležencev izobraževanja zbira tajništvo šole in člani sveta staršev na roditeljskih sestankih, govorilnih urah ali v nujnih primerih po telefonu.
JK: Tajništvo šole vpiše prispelo pošto za sejo sveta staršev v delovodnik oziroma vpisno knjigo pošte in predsednika sveta staršev nemudoma obvesti o prispeli pošti.
AB: Tajnik šole gradivo za sejo zbere in zavede ter ga posreduje članom sveta staršev in ostalim vabljenim na sejo.
Gradivo za sejo se praviloma posreduje po elektronski pošti, hkrati z vabilom na sejo, lahko pa tudi naknadno, vendar ne manj kot tri dni pred sejo.
Sejo sveta staršev vodi predsednik sveta staršev, v primeru njegove odsotnosti pa namestnik predsednika. V primeru odsotnosti obeh vodi sejo član sveta staršev, ki ga na sami seji z javnim glasovanjem določijo člani sveta.
Prvo sejo sveta staršev vodi do izvolitve predsednika in namestnika predsednika ravnatelj. Po izvolitvi vodenje preda predsedniku sveta staršev.
Predsedujoči pred začetkom seje preveri prisotnost članov sveta staršev.
Svet staršev je sklepčen, če je na seji navzoča večina članov sveta staršev.
V primeru nesklepčnosti predsedujoči odloči, ali se seja preloži in v primeru preložitve določi datum nadaljevanja seje. Če je o posamezni točki dnevnega reda nujno potrebno sprejeti odločitev, lahko predsedujoči odloči, da prisotni člani kljub nesklepčnosti razpravljajo o nujni točki dnevnega reda, odločanje pa se izvede naknadno po pravilih, ki veljajo za dopisno sejo.
Predsedujoči na začetku seje predlaga v obravnavo dnevni red, ki je bil poslan z vabilom. Člani sveta staršev in vabljeni na sejo lahko z utemeljitvijo predlagajo spremembo vrstnega reda točk dnevnega reda ali uvrstitev dodatnih točk na dnevni red. Predsedujoči uvrsti dodatne točke na dnevni red le, če obravnava teh točk ni zahtevna in ne potrebuje priprave gradiva. V nasprotnem primeru uvrsti predlagane dodatne točke na dnevni red naslednje seje.
Po potrditvi dnevnega reda s strani članov sveta staršev začne predsedujoči z zaporedno obravnavo točk dnevnega reda. Predsedujoči lahko pozove predlagatelje posameznih točk, da podajo krajšo obrazložitev in dodatna pojasnila. Ko predlagatelj konča z obrazložitvijo, predsednik odpre razpravo.
Člani sveta staršev o vsebini točk razpravljajo in sprejmejo ustrezne sklepe z glasovanjem.
Predsedujoči skrbi za red med sejo. Razpravlja samo tisti, ki se je prijavil k razpravi in ki mu je bila dana beseda. Udeleženci v razpravi se morajo k razpravi prijaviti in počakati, da jim predsedujoči da besedo. Razpravljanje je dovoljeno v okviru vsebine posameznih točk dnevnega reda. Če se razpravljavec oddalji od obravnavane vsebine, ga predsedujoči opomni.
Predsedujoči lahko razpravljavcu besedo tudi odvzame, če se ta kljub večkratnim opozorilom ne drži vsebine obravnavane točke dnevnega reda in s tem ovira delo sveta staršev. Če razpravljavec še naprej moti potek seje, lahko predsedujoči od njega zahteva, da zapusti sejo.
V primeru, da član sveta staršev krši red tudi na naslednji seji, predsedujoči o tem obvesti starše oddelka, ki so ga izvolili, ter predlaga njegovo razrešitev.
Ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda lahko predsednik sveta pozove predlagatelja, da poda krajšo obrazložitev in dodatna pojasnila.
Ko predlagatelj konča z obrazložitvijo, predsednik odpre razpravo.
Na seji lahko razpravlja samo tisti, ki se je prijavil k razpravi in ki mu je bila dana beseda. V razpravi lahko sodelujejo vsi vabljeni na sejo sveta, ki jim predsednik sveta da besedo. Predsednik sveta daje besedo po vrsti prijav k razpravi.
Član sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko zaprosi zanjo. Predsednik sveta je dolžan dati pojasnilo glede očitane kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član sveta ni zadovoljen z danim pojasnilom, o tem vprašanju odloči svet.
Razpravljavec sme razpravljati le o vprašanjih oziroma zadevah v okviru posamezne točke dnevnega reda. Če se razpravljavec oddalji od vprašanja, ki se obravnava, ga predsednik opozori, naj se drži dnevnega reda.
Če se razpravljavec opozorilu ne odzove, mu lahko predsednik odvzame besedo. O morebitnem ugovoru razpravljavca odloča svet.
Predsednik skrbi, da razpravljavca nihče ne ovira pri razpravi oziroma govoru. Svet lahko odloči, da sme posamezni razpravljavec razpravljati o istem vprašanju le enkrat, lahko pa trajanje posamezne razprave časovno omeji.
Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da za razpravo ni več prijavljenih razpravljavcev. Svet lahko na predlog predsednika ali posameznega člana sklene, da se razprava o posameznem vprašanju iz dnevnega reda konča tudi prej, preden o tem razpravljajo vsi prijavljeni razpravljavci, če je vprašanje dovolj razčiščeno, da je zrelo za odločanje.
Svet staršev sprejema svoje odločitve z glasovanjem. Predlog je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica prisotnih članov sveta staršev.
Glasovanje je lahko javno ali tajno. Svet staršev glasuje s tajnim glasovanjem, kadar tak način glasovanja določajo zakonski predpisi ali splošni akti šole ali kadar tako odloči večina članov.
Javno glasovanje se izvede z dvigom rok. Tajno glasovanje se izvede z glasovnicami. Glasovnice morajo obsegati naslednje podatke:
Člani se lahko tako pri javnem kot tajnem glasovanju glasovanja vzdržijo.
Če je v zvezi s posameznim vprašanjem podanih več različnih predlogov, glasujejo člani o vsakem predlogu ločeno, po vrstnem redu, v katerem so bili predloženi.
Volitve so lahko javne ali tajne. Svet staršev voli tajno, kadar tak način volitev določajo zakonski predpisi ali splošni akti šole ali kadar tako pred začetkom postopka volitev odloči večina članov. Če svet staršev ne sprejme sklepa o načinu izvedbe volitev pred evidentiranjem kandidatov, se volitve izvede tajno. Volitve so veljavne, če se jih udeleži več kot polovica vseh članov sveta staršev.
Svet staršev na začetku volitev oblikuje seznam kandidatov. Kandidate predlagajo člani sveta staršev. Če v tem poslovniku ali kateremkoli drugem nadrejenem predpisu ni določeno drugače, se lahko na sezam kandidatov uvrstijo vsi starši, katerih otroci so učenci šole. Predlagani kandidati morajo izraziti privolitev v kandidaturo. Če je tako določeno v tem poslovniku ali kateremkoli drugem nadrejenem predpisu ali če kandidat ni prisoten na seji, kandidat strinjanje s svojo kandidaturo potrdi s pisno izjavo. V nasprotnem primeru strinjanje s kandidaturo poda ustno, kar se zavede v zapisnik.
Javne volitve se izvedejo tako, da se prisotni člani za predlaganega kandidata opredelijo z dvigom rok.
Tajne volitve se izvedejo z glasovnicami. Na glasovnici morajo biti navedene zaporedne številke kandidatov in imena kandidatov, razvrščena po abecednem vrstnem redu priimkov ter navodilo o načinu glasovanja in številu kandidatov, ki se jih voli.
Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni kandidatov, za katere se želi glasovati. Če je na listi več kandidatov kot se jih voli, smejo člani obkrožiti le toliko kandidatov, kolikor se jih voli, v nasprotnem primeru je glasovnica neveljavna.
Če se voli le enega kandidata, je izvoljen kandidat, ki je dobil največje število glasov. Če več kandidatov prejme enako število glasov, se izvede drugi krog glasovanja, v katerem sodelujejo le kandidati z enakim najvišjim številom glasov. Če je tudi po drugem glasovanju število glasov izenačeno, je izbran tisti kandidat, ki ima otroka v nižjem razredu. Če niti na ta način ni mogoče ugotoviti, kdo je izvoljen, se glasovanje ponavlja, dokler eden izmed kandidatov ne prejme največjega števila glasov.
Če se voli več kandidatov, so izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če sta dva ali več kandidatov dobila enako število glasov, je izvoljen tisti kandidat, ki ima otroka v nižjem razredu. Če niti na ta način ni mogoče ugotoviti, kdo je izvoljen, se glasovanje ponavlja, dokler eden izmed kandidatov ne prejme največjega števila glasov.
Tajne volitve izvede volilna komisija. Svet staršev v volilno komisijo po javnem postopku izvoli tri izmed prisotnih članov. V komisijo ne morejo biti imenovani kandidati na volitvah.
Če je potrebno, se lahko svet staršev sestane na dodatnih, izrednih sejah. Na izredni seji lahko svet obravnava samo tiste točke, zaradi katerih je bilo sejo potrebno sklicati, ali pa sledi dnevnemu redu, opisanemu v 17. členu tega poslovnika.
V izjemnih primerih, ki zahtevajo takojšnjo obravnavo določenega vprašanja zaradi preprečitve zastoja pri delu šole ali večje škode za šolo ali udeležence izobraževanja, se lahko izvede izredna dopisna seja sveta staršev. Izredna dopisna seja se izvede po elektronski pošti.
Predsednik sveta staršev oblikuje predlog odločitve, ki jo je potrebno na dopisni seji sprejeti in odločitev utemelji. Predlog skupaj z utemeljitvijo in določitvijo roka za glasovanje pošlje članom v glasovanje. Rok za glasovanje ne sme biti krajši od 48 ur. Člani po e-pošti ali telefaksu predsedniku sporočijo svojo odločitev. Šteje se, da je svet staršev na dopisni seji sklepčen, če se je o predlogu pravočasno izrekla večina vseh članov. Predlog je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica članov sveta staršev. Predsednik ugotovi izid glasovanja in o dopisni seji naredi zapisnik, ki ga pošlje članom sveta staršev po elektronski pošti in predloži v potrditev na prvi redni seji sveta staršev.
O poteku seje sveta staršev se sproti vodi zapisnik. Zapisnik piše tajnik šole oziroma drug delavec šole, ki ga določi ravnatelj, lahko pa zapisnikarja izbere svet staršev izmed svojih članov.
Zapisnik seje sveta staršev mora vsebovati najmanj:
Zapisniku mora biti priložena lista z imeni in podpisi prisotnih na seji in seznam opravičeno odsotnih. Zapisniku mora biti priloženo tudi pisno gradivo, prejeto pred sejo in obravnavano na seji.
Zapisnik se praviloma zapiše v sedmih dneh po seji. Zapisnik pregleda in podpiše predsednik oziroma predsedujoči na seji.
Šola podpisani zapisnik posreduje vsem članom sveta staršev in ravnatelju, praviloma po elektronski pošti, in ga isti dan objavi na šolski spletni strani.. V primeru, da zapisnik vsebuje podatke zaupne narave, se na prvi strani zapisnika to vidno označi, pred objavo na spletni strani pa vse podatke zaupne narave prekrije.
Svet staršev zapisnik potrdi na naslednji seji Pred potrditvijo se po potrebi lahko v zapisnik vnesejo popravki, ki jih predlagajo člani sveta staršev, sprejme pa jih z glasovanjem svet staršev.
Original zapisnika se hrani v arhivu sveta staršev v prostorih tajništva šole. Zapisnik se arhivira v skladu s predpisi o arhivskem gradivu in predpisi o šolski dokumentaciji.
Svet staršev lahko v dogovoru z vodstvom šole imenuje eno ali več delovnih skupin.
Delovne skupine sestavljajo najmanj trije člani, od katerih je vsaj eden član sveta staršev. V delovno skupino so lahko poleg staršev imenovani tudi učenci šole, strokovni delavci šole in zunanji sodelavci oziroma strokovnjaki z določenega področja. ,Delovna skupina se ustanovi na osnovi jasno definiranega problema in z jasno zastavljenim ciljem. Delovna skupina v roku, ki ga določi svet staršev oblikuje delovni predlog, ki ga nato obravnava svet staršev (npr. priprava programa dela sveta staršev, poslovnika sveta staršev, pravilnika o delovanju šolskega sklada, delovanju učbeniškega sklada, šole v naravi, prevozov učencev, problematike medvrstniškega nasilja, praznovanja valete, druge šolske problematike itd). Po obravnavi delovnega predloga svet staršev delovno skupino razpusti ali pa ji podaljša mandat za delovanje – v tem primeru ji zastavi nov cilj in nov rok za oblikovanje delovnega predloga.
Šolski sklad je ustanovljen z namenom, da se iz njega financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev. Šolski sklad upravlja upravni odbor, ki ima sedem članov - tri predstavnike šole in štiri predstavnike staršev.
Svet staršev predlaga in izvoli predstavnike staršev v upravni odbor šolskega sklada. Imenuje upravni odbor šolskega sklada in izmed predstavnikov staršev v upravnem odboru imenuje predsednika upravnega odbora. Za volitve štirih predstavnikov staršev v upravni odbor in imenovanje predsednika upravnega odbora se smiselno uporablja postopek volitev, opisan v 22. členu poslovnika.
Svet staršev najmanj enkrat letno obravnava poročilo o delovanju šolskega sklada, ki ga poda predsednik upravnega odbora šolskega sklada. Obvezni del poročila je pisno finančno poročilo, ki vsebuje najmanj naslednje postavke:
Predstavniki staršev v svetu šole predstavljajo in zastopajo stališča sveta staršev. O vsebini razprave in sklepih sej sveta šole sproti obveščajo svet staršev.
Predstavnike staršev v svetu šole voli svet staršev po postopku in na način, ki ga določata Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole ____________ in ta poslovnik.
Svet staršev voli predstavnike staršev v svetu šole.
Predstavnik staršev v svetu šole je lahko tisti, ki je starš ali zakoniti zastopnik učenca šole.
Kandidate za predstavnike staršev v svetu šole (v nadaljevanju kandidati) lahko predlaga vsak član sveta staršev. Vsak predlagani kandidat pisno potrdi strinjanje s svojo kandidaturo. Pisna privolitev kandidata se zapiše v zapisnik ter se priloži zapisniku.
Svet staršev voli kandidate na seji sveta staršev. Volitve so praviloma tajne. Za volitve se smiselno uporablja postopek volitev, opisan v 22. členu poslovnika.
Cel postopek izvedbe volitev se zabeleži v zapisniku. Imena izvoljenih predstavnikov staršev v svetu šole se navedejo v zapisniku v obliki sklepa.
Predstavniki staršev v svetu šole so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta. Predstavniki staršev v svetu šole so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat.
Predstavniku staršev v svetu šole funkcija predčasno preneha v naslednjih primerih:
Predstavnike staršev v svetu šole razrešuje svet staršev po postopku in na način, ki ga določa Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole ____________ in ta poslovnik.
Predstavniki staršev v svetu šole so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta. Predstavniki staršev v svetu šole so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat.
Predstavniku staršev v svetu šole funkcija predčasno preneha v naslednjih primerih:
Predlog za razrešitev predstavnika staršev v svetu šole lahko poda svetu staršev katerikoli član sveta staršev na podlagi večinskega mnenja staršev oddelka, ki ga zastopa.
Predlog za razrešitev mora biti poslan predsedniku sveta staršev v pisni obliki in mora vsebovati obrazložitev zahteve po razrešitvi. Če obrazložitve ne vsebuje, predsednik vrne predlog predlagatelju v dopolnitev. Svet staršev mora prejeti predlog obravnavati najkasneje v XX dneh od prejema. Če svet staršev izglasuje razrešitev predstavnika staršev v svetu šole, mora na isti seji izvoliti novega predstavnika.
VII. SODELOVANJE V DRUGIH ORGANIH IN ORGANIZACIJAH
Svet staršev Osnovne šole ________________________ je včlanjen v Aktiv svetov staršev ______________________(v nadaljevanju: Aktiv). Z včlanitvijo v Aktiv je svet staršev sprejel Pravila delovanja Aktiva.
Svet staršev izmed članov izvoli predstavnika, ki ga zastopa v aktivu. Za volitve predstavnika se smiselno uporablja postopek volitev, opisan v 22. členu poslovnika.
Kandidata za predstavnika predlagajo člani sveta. Voliti je možno le tiste kandidate, ki s kandidaturo soglašajo.
Volitve so lahko tajne ali javne. Svet staršev sprejme sklep o načinu izvedbe volitev pred začetkom postopka.
Predstavnik v Aktivu:
Predstavnik v Aktivu ne sme delovati proti interesom staršev šole
Mandat predstavnika sveta staršev v Aktivu preneha v naslednjih primerih:
Svet staršev lahko izvoli tudi namestnika predstavnika. Za namestnika veljajo enaki postopki in določbe kot za predstavnika.
Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko poda vsak član sveta staršev ali ravnatelj. Svet staršev sprejema in obravnava pobude za spremembe oziroma dopolnitve poslovnika na enak način kot sam poslovnik.