V skladu s 66. členom ZOFVI ima vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Čeprav zakon tega ne predvideva, je v veliko poslovnikih določeno, da se v oddelkih izvoli še namestnika predstavnika. V praksi se to izvaja tudi v marsikateri šoli, kjer sveti staršev poslovnika niti še nimajo.

Glavni namen izvolitve namestnika je zagotavljanje udeležbe na sejah sveta staršev. Z vidika sveta staršev kot posvetovalnega organa oziroma foruma za izmenjavo inoformacij med starši in vodstvom šole je ta praksa popolnoma primerna.

Deljena pa so mnenja glede sodelovanja namestnika predstavnika pri glasovanju in še posebej pri volitvah v organe šole zlasti v svet zavoda. Po eni razlagi ima voljeni namestnik predstavnika v svetu staršev enako pravico sodelovati pri glasovanju oziroma volitvah kot član sveta staršev, po drugi razlagi je članstvo v voljenih organih osebna funkcija, ki ne predvideva namestništva, in je zato lahko glasovanje namestnikov in njihovo sodelovanje v volilnem postopku neveljavno.

Predlagamo, da se, v primeru če imajo predstavniki v svetu staršev namestnike, seje, na kateri svet staršev voli predstavnike staršev v svetu zavoda, udeležijo predstavniki sami.

Ne glede na zgornjo razlago pa ima polno funkcijo namestnika kot predstavnika oddelka le namestnik, ki je na to funkcijo izvoljen na roditeljskem sestanku. Take funkcije nimajo namestniki, ki se sestanka udeležijo po osebnem pooblastilu predstavnika ali voljenega namestnika oddelka. Na tak način pooblaščeni namestniki sicer zagotovijo zastopanje razreda v razpravi, ne morejo pa sodelovati na nobenem glasovanju ali volitvah. Njihova prisotnost tudi ni upoštevana pri ugotavljanju sklepčnosti sveta.

Same volitve članov sveta staršev so dejansko v pristojnosti staršev oddelka in niti ne sodijo v poslovnik sveta staršev.

Se je pa v praksi pokazalo, da se roditeljskih sestankov ne udeležujejo le starši in zakoniti zastopniki otrok, ampak tudi druge osebe, ki so kakorkoli povezane z otrokovo družino. V poslovniku so torej podane smernice, ki naj bi vodile starše pri izvedbi volitev predstavnika posameznega oddelka.

Dodatno izpostavljamo primer, ko bi bil za predstavnika razreda v svet staršev izvoljen učitelj, ki uči na isti osnovni šoli. V tem primeru predlagamo upoštevanje odgovora št. 06262-1/2012-141 z dne 24. 9. 2012 Komisije za preprečevanje korupcije (zap. št. 404)

Poleg rednega udeleževanja sej in posredovanja informacij z roditeljskih sestankov je pomembno, da predstavnik o delu sveta staršev redno obvešča starše oddelka, ki ga zastopa.

V praksi se je pokazalo za zelo uporabno za izmenjavo informacij, če si starši oddelka med seboj izmenjajo elektronske naslove.

Pri varovanju podatkov moramo razlikovati med varovanjem podatkov, ki so opredeljeni kot tajni ali kot poslovna skrivnost in neobjavo ali morebitnim neposredovanjem gradiva na sejo, ki bi moralo biti javno dostopno.

Za opredelitev tajnosti podatkov poskrbi vodstvo šole, saj je za zakonitost poslovanja zavoda in njegovih organov zadolžen ravnatelj. Tudi če član sveta staršev ob posamičnem primeru ni posebej opozorjen, je prav, da varuje vse osebne podatke, recimo osebne podatke učencev, staršev, ali zaposlenih javnega zavoda. Član sveta zavoda mora varovati tudi osebne podatke kandidatov v postopku imenovanja ravnatelja.

Kot tajno pa ne more biti opredeljeno gradivo, ki se po sprejemu s strani ustreznega organa (npr. sveta zavoda) javno objavi (LDN, vzgojni načrt, pravila šolskega reda,...) ali postane po potrditvi del zapisnika seje sveta staršev (poročilo šolskega sklada, predlog skupne nabavne cena delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, predlog nadstandarda,...).

Po razlagah 66. člena ZOFVI se svet staršev na novo konstituira vsako šolsko leto in je potrebno vsako šolsko leto na novo izvoliti tudi člane, to je predstavnike oddelkov.

V praksi se je pokazalo, da je zaradi zagotavljanja kontinuitete dela v svetu staršev smiselno, da oddelek istega predstavnika, če so ostali starši z njegovim zastopanjem oddelka zadovoljni, izvoli večkrat zaporedoma.

ZOFVI v 66. členu posebej ne opredeljuje funkcije predsednika sveta staršev. V 47. členu je recimo opredeljena funkcija predsednika sveta zavoda. Po drugi strani funkcijo predsednika in celo njegovega namestnika opredeljujejo na primer ustanovni akti osnovnih šol, katerih ustanoviteljica je MOL. V vsakem primeru je smiselno, da člani izmed sebe izvolijo nekoga, ki delo sveta staršev vodi.

Pooblastila predsednika sveta staršev so omejena izključno na delo sveta staršev. Njegove naloge so povezane predvsem z vodenjem in organizacijo dela sveta, zlasti še s pripravo in vodenjem sej sveta staršev.

Predsednik sveta staršev nima nobene funkcije v okviru drugih organov šole, razen če ni njihov član. Predsednik sveta staršev tudi nima nobenih posebnih pooblastil za zastopanje interesov staršev ali otrok razen v okviru oddelka, ki ga v svetu staršev predstavlja.

Mandat sveta staršev in predsednika sveta staršev z zakonom ni predpisan. To vprašanje šole urejajo avtonomno. Običajno imajo določen enoletni mandat, možne pa so tudi drugačne rešitve.

Volitve predstavnikov v oddelek se izvajajo vsakoletno. V kolikor bi določili, da traja mandat predsednika sveta staršev več kot eno leto, bi legitimno izvoljenim novim predstavnikom v svetu staršev odvzeli volilno pravico, da si sami izberejo svojega predsednika. Konkretno to pomeni, da bi v primeru korenitejše spremembe sestave sveta staršev prejšnji svet določil predsednika na novo konstituiranemu svetu staršev. S tem bi bila novo izvoljenim predstavnikom v svetu staršev odzveta pravica, da soodločajo o tem, kdo jih vodi.

Namestnik predsednika nima samostojnih zadolžitev. Naloge opravlja le po pooblastilu predsednika. Smiselno je, da namestnik predsednika sodeluje pri pripravi seje, saj lahko le na tak način ob morebitni predsednikovi odsotnosti kakovostno izvede vodenje seje.