Vzgojne dejavnosti so proaktivne in preventivne dejavnosti, svetovanje, usmerjanje ter druge dejavnosti (pohvale, priznanja, nagrade, vrste vzgojnih ukrepov in podobno), s katerimi šola razvija varno in spodbudno okolje za doseganje ciljev iz 2. člena tega zakona.
Obrazložitev MŠŠ v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli
60. d člen določa, da mora šola imeti vzgojni načrt, ki ima obvezne sestavine: vsebuje vzgojne dejavnosti in oblike vzajemnega sodelovanja s starši in njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta.
V členu so opredeljene tudi vzgojne dejavnosti, ki so lahko proaktivne dejavnosti, svetovanje in usmerjanje in druge dejavnosti (pohvale, priznanja, nagrade, vrste vzgojnih ukrepov in podobno), s katerimi šola razvija varno in spodbudno okolje za doseganje ciljev iz 2. člena tega zakona.
Proaktivne dejavnosti so tiste dejavnosti, s katerimi je izkazano dolgoročno prizadevanje za doseganje lastnih, avtonomnih načinov za doseganje ciljev iz 2. člena zakona. Šola skupaj z učenci in starši temeljito premisli cilje in vrednote in se angažira za njihovo uresničevanje. Vgrajuje jih v postavitev celostnega sistema (kultura, filozofija in klima šole, načini udejanjanja vlog, itd). Uresničuje jih tudi z obsežnejšimi projektnimi aktivnostmi, ki so lahko na nivoju socialnega sistema (svetovanje vrstnikom, zaščitništvo mlajših ...) ali pa imajo bolj vsebinske poudarke (zdrava šola, eko šola itd.) Sem spadajo tudi preventivne dejavnosti – boj proti nasilju, drogam ipd. Opredeljen je tudi način izdelave in sprejetja vzgojnega načrta: pri oblikovanju vzgojnega načrta sodelujejo strokovni delavci šole ter učenci in starši, sprejme pa ga svet šole po postopku, kot je določen za letni načrt. Ravnatelj poroča najmanj enkrat letno o uresničevanju vzgojnega načrta. Uspešnost vzgojnega načrta se meri tudi v letni samoevalvaciji, za katero je zadolžen ravnatelj.
