Pravo učenje se pojavi takrat, ko zgine duh tekmovalnosti. (Jiddu Krishnamurti)
Začasna ustavitev financiranja učne pomoči
Dopis MIZŠ št. 60350-22/2014/1 z dne 5. 1. 2015 - delno
Zadeva: Začasna ustavitev financiranja učne pomoči in poročilo o realizaciji
Zaradi nujnosti varčevanja smo morali na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport sprejeti dodatne ukrepe, pri čemer smo se trudili, da smo se osredotočili prevsem na tiste, ki ne vplivajo na zaposlenost strokovnih delavcev v šolah. Eden takšnih je tudi začasna ukinitev financiranja učne pomoči, kot ene od oblik dodatne strokovne pomoči.
V skladu s Sklepom o prenehanju sklepa o vrednosti ure dodatne strokovne pomoči učencem in dijakom s posebni potrebami za šolsko leto 2014/2015 z dne 23. 12. 2014, se s 1. januarjem 2015 učna pomoč začasno ne bo več financirala.
Šole boste morale kljub temu te ure izvajati na podlagi odločb o usmeritvi (čim več skupinsko, če to odločbe o usmeritvi dopuščajo), zagotovile pa jih boste v skladu z organizacijo svojega dela
Takoj ko bo mogoče, bomo učno pomoč ponovno poskusili umestiti v sistem financiranja.
Slika 1: Predstavitev postopka usmerjanja na z. nujni seji ODbora za IZŠM
Nekaj odzivov v zvezi s predvidenimi spremembami
Kaj je učna pomoč?
Učna pomoč je le ena od oblik dodatne strokovna pomoči. Izvaja se v okviru šole, ki jo učenec obiskuje.
Oblike dodatne strokovne pomoči:
pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj,
svetovalna storitev ali
učna pomoč.
Odločbe o usmeritvi izdaja Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ).
Tabela 1: Podatki o izdanih odločbah v RS po vrstah ovir, primanjkljajev oz. motenj (2005-2009)
2005
2006
2007
2008
2009
SKUPAJ
%
motnje v duševnem razvoju
731
631
325
727
646
3.060
11,3
mejne intelektualne sposobnosti
671
373
128
151
88
1.411
5,2
slepi in slabovidni
72
48
40
54
45
259
1,0
gluhi in naglušni
191
172
80
176
180
799
3,0
govorno-jezikovne motnje
161
301
198
338
416
1.414
5,2
gibalno ovirani
205
182
99
173
153
812
3,0
dolgotrajno bolni
296
383
353
676
786
2.494
9,2
primanjkljaji na pos področjih učenja
1.761
2.053
1.110
2.383
2.362
9.669
35,8
čustvene in vedenjske motnje
39
26
17
38
43
163
0,6
več motenj
1.066
1.129
825
1.859
1.970
6.849
25,4
Tabela 2: Podatki o izdanih odločbah v RS po vrstah ovir, primanjkljajev oz. motenj (2005-2009)
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
SKUPAJ
%
motnje v duševnem razvoju
731
631
325
727
646
549
403
394
345
4.751
mejne intelektualne sposobnosti
671
373
128
151
88
42
19
3
0
1.475
slepi in slabovidni
72
48
40
54
45
40
38
34
30
401
gluhi in naglušni
191
172
80
176
180
121
107
108
127
1.262
govorno-jezikovne motnje
161
301
198
338
416
554
530
533
656
3.687
gibalno ovirani
205
182
99
173
153
136
124
115
98
1.285
dolgotrajno bolni
296
383
353
676
786
730
752
795
792
5.563
primanjkljaji na pos področjih učenja
1.761
2.053
1.110
2.383
2.362
2.601
2.444
2.676
2.273
19.663
čustvene in vedenjske motnje
39
26
17
38
43
54
59
65
71
412
več motenj
1.066
1.129
825
1.859
1.970
2.239
2.029
2.098
1.978
15.193
Tabela 2: Primerjava števila učencev s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah in v specializiranih ustanovah z odločbo o usmeritvi od šolskega leta 2004/05 do 2009/10
šolsko leto
generacija otrok
število vključenih učencev v ROŠ z odločbo
%
število vključenih otrok v specializirane ustanove
(1) Dodatna strokovna pomoč se izvaja za otroke s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, izjemoma pa tudi v drugih programih vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami.
(2) Dodatna strokovna pomoč se lahko izvaja kot:
pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj,
svetovalna storitev ali
učna pomoč.
(3) Učna pomoč se izvaja samo v osnovni šoli ter v programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, v primeru dolgotrajne bolezni, zaradi katere je bil otrok odsoten od pouka dva meseca ali več, pa tudi v drugih programih srednjega izobraževanja.
(1) Dodatna strokovna pomoč se izvaja individualno ali skupinsko v oddelku ali izven oddelka v vzgojno-izobraževalnem ali socialnovarstvenem zavodu.
(2) Če dodatne strokovne pomoči ni mogoče zagotoviti v skladu s prejšnjim odstavkom, se dodatna strokovna pomoč lahko nudi otroku tudi na domu. Praviloma se dodatna strokovna pomoč izvaja tedensko. Če je strokovno utemeljeno, se lahko dodatna strokovna pomoč izvaja tudi v strnjeni obliki in občasno pod pogoji, ki jih določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
(3) Skupno število ur dodatne strokovne pomoči ne sme presegati pet ur tedensko, od tega mora biti vsaj ena ura svetovalnih storitev. Slepim in slabovidnim otrokom ali otrokom z več motnjami iz 2. člena tega zakona se lahko določi večje število ur za premagovanje primanjkljajev, vendar največ tri ure več tedensko, praviloma v prvem izobraževalnem obdobju.
(4) Obseg in način izvajanja dodatne strokovne pomoči se določi z odločbo o usmeritvi v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme minister, podrobneje pa se način izvajanja dodatne strokovne pomoči opredeli z individualiziranim programom vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: individualizirani program).
(5) Predšolskim otrokom je na predlog zdravnika zagotovljena pravica do svetovalne storitve kot dodatne strokovne pomoči že pred uvedbo postopka usmerjanja, in sicer največ v obsegu dveh ur mesečno.
Merila in kriterije za plačilo ur dodatne strokovne pomoči učencem s posebnimi potrebami, namenjenih učni pomoči in ur dodatne strokovne pomoči za učence tujce, določi minister, pristojen za šolstvo.