Prvi tuji jezik se bo kot obvezni predmet začel izvajati v 2. razredu osnovne šole.

Uvajal se bo postopoma tako, da se bo v šolskem letu 2014/15 vključilo v izvajanje največ 15% osnovnih šol, v šolskem letu pa še največ 30% šol.

V šolskem letu 2016/17 se bo prvi tuji jezik kot obvezni predmet začel izvajati za vse učence 2. razreda.

Podrobnejše določbe v zvezi s s postopnim uvajanjem tujega jezika je minister določil v Pravilniku o postopnem uvajanju prvega tujega jezika v 2. razred osnovne šole z dne 21. 3. 2014

Postopno uvajanje prvega tujega jezika v osnovnih šolah vodijo šolske projektne skupine. Odgovorni nosilec postopnega uvajanja in spremljanja na posamezni šoli je ravnatelj, ki imenuje in vodi šolsko projektno skupino, v kateri je tudi predstavnik staršev.

Izbor šol, ki se bodo vključile v izvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta bo določil minister s sklepom, ki bo objavljen na spletnih straneh ministrstva najkasneje do 31. maja 2014.

Prvi tuji jezik kot neobvezni predmet se bo za učence od 1. razreda začel izvajati v šolskem letu 2015/16. Zakon določa, da mora šola učencem 1. razreda obvezno ponuditi pouk prvega tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet.

V nadaljevanju zakon določa, da se bo za učence od 4. do 6. razreda izvajal pouk iz naslednjih neobveznih izbirnih predmetov: drugega tujega jezika, umetnosti, računalništva, športa ter tehnike. Za učence od 7. do. 9. razreda pa bo šola kot neobvezni izbirni predmet izvajala pouk drugega tujega jezika. Tudi za pouk drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta velja, da ga mora šola obvezno ponuditi učencem od 4. do 9. razreda.

Pouk neobveznih izbirnnih predmetov od 4. do 9. razreda se bo začel izvajati postopoma, in sicer za učence 4. in 7. razreda v šolskem letu 2014/15, za učence 5. in 8. razreda v šolskem letu 2015/16 in za učence 6. in 9. razreda v šolskem letu 2016/17.

Neobvezni izbirni predmeti so pri ocenjevanju izenačeni z obveznimi predmeti osnovne šole, torej se znanje učencev pri neobveznih izbirnih predmetih ocenjuje, zaključne ocene pa se vpišejo v spričevalo.

ZOsn-I zamika izvajanje šole v naravi kot organizacijske oblike, v okviru katere se izvaja del obveznega programa in druge dejavnosti, na šolsko leto 2015/16. Do takrat bo izvajanje šole v naravi potekalo nespremenjeno.

6. člen novele ZOsn-H določa, da se preimenujejo naslednji predmeti:

67. člen ZUJF uvaja dve spremembi s področja nacionalnega preverjanja znanja:

1) Nacionalno preverjanje je postalo obvezno tudi za učence 6. razreda.

Izbrani predmeti za določitev tretjega predmeta, iz katerega bodo učenci 9. razreda osnovne šole opravljali nacionalno preverjanje znanja v šolskem letu 2013/2014, so tuji jezik, glasbena umetnost, biologija in fizika. Razporeditev po šolah je objavljena v naslednjem dokumentu.

Z novelo ZOsn-I je na novo oblikovana zakonska določba, ki opredeljuje kriterije in postopke dodelitve statusa učenca. Do sedaj so ta status lahko pridobili učenci, ki so se vzporedno izobraževali v glasbenih šolah z javno veljavnim programom in učenci perpsktivni športniki. Zakon po novem omogoča pridobitev statusa vrhunskega športnika in perspektivnega ter vrhunskega mladega umetnika.

Na zakonski ravni so določeni primerljivi kriteriji za pridobitev vseh omennjenih statusov. Odvzem statusa je po novem vezan zgolj na neizpolnjevanje obveznosti iz dogovora, druge kršitve šolskih pravil pa se obravnavajo oziroma sankcionirajo v skladu s temi pravili. Zaradi spremenjenega pristopa zakon ne predvideva več možnosti pridobitve statusa učenca, ki se vzporedno izobražuje v glasbeni šoli.

ZOsn-I med drugim spreminja tudi določbo, ki ureja odložitev vpisa v osnovno šolo. Otroku se že po sedanji ureditvi lahko odloži vpis, če to predlagajo starši ali zdravstvena služba. V tem primeru ravnatelj imenuje komisijo (sestavljajo jo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj), ki pripravi obrazloženo strokovno mnenje in ga posreduje ravnatelju. V takih primerih je obvezno ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo. Na tej podlagi ravnatelj v upravnem postopku izda odločbo, zoper katero se imajo starši možnost pritožiti. V kolikor se otroku vstop v šolo odloži, se v osnovno šolo vključi v naslednjem šolskem letu, za vmesno obdobje pa se lahko vključi v vrtec. Zadnja novela zakona v ta del postopka ne posega, temveč le konkretneje opredeljuje odložitev šolanja za otroke s posebnimi potrebami. Po dosedanji ureditvi je možno, da odložitev šolanja predlaga komisija za usmerjanje, glede na določbe Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pa je formalno pravilno, da se otroku šolanje odloži na podlagi odločbe o usmeritvi, kar prinaša novela.

Po sedanji ureditvi je učencu možno odložiti šolanje tudi tedaj, ko že prične obiskovati 1. razred in to predlaga šolska svetovalna služba, šolska zdravstvena služba ali komisija za usmerjanje. Gre za zdravstvene ali druge razloge, zaradi katerih se učencu lahko odloži šolanje za eno leto. Postopek je enak kakor v zgornjem primeru, torej ravnatelj imenuje komisijo ta pa poda mnenje in nato sledi upravna odločba. Zakon po novem omogoča, da bodo odložitev v takem primeru lahko predlagali tudi starši (kar doslej ni bilo možno), po novem pa to formalno ne bo več možno predlagati za učence s posebnimi potrebami, in sicer zato, ker so ti učenci obravnavani po posebnem postopku, ki se vodi v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter se jih na tej podlagi usmeri v ustrezen program oziroma se jim zagotovi dodatna strokovna pomoč. Če se učencu šolanje odloži, preneha obiskovati osnovno šolo in se vanjo vključi v naslednjem letu, vmes pa ima možnost obiskovati vrtec.

Pouk v manjših učnih skupinah, takoimenovana fleksibilna diferenciacija se lahko v 4. razredu začne izvajati šele v mesecu aprilu.

ZOsn-I omogoča, da se izbirni predmeti, katerih vsebina in dejavnosti iz učnega načrta so vezane na daljšo strnjeno izvedbo (npr. pohodništvo, kolesarjene, ipd. ), lahko ivedejo v obsegu do največ osem ur pouka dnevno.