Vzgoja in izobraževanje, str. 47
Koalicijski partnerji se bomo zavzemali za sistem vzgoje in izobraževanja, ki bo razvijal odprte, ustvarjalne, samozavestne, prodorne ter solidarne državljane in državljanke. Zato bomo, ob jasno določeni razmejitvi med javnim in zasebnim izvajanjem vzgojne in izobraževalne dejavnosti, kjer je javno izobraževanje nosilec javnega dobrega, zasebno pa je razumljeno kot dopolnitev javnega, v okviru katerega se zagotavlja pravica staršev in otrok do izbire, zagotavljali možnosti doseganja visokih izobraževalnih dosežkov za vse. Prioritetno bomo krepili vzgojno in izobraževalno vlogo šol in vrtcev s sodobnimi pristopi poučevanja in učenja ter povečali kakovost upravljanja in vodenja celotnega sistema vzgoje in izobraževanja ter posameznih šol in vrtcev. Vzpostavljene normative in standarde bomo spreminjali zgolj v izjemnih primerih. Hkrati bomo spodbudili dvig profesionalne odgovornosti in avtonomije učiteljev ter vzgojiteljev. Koalicijski partnerji se bomo zavzemali tudi za priznavanje različnih izobraževalnih poti, krepitev vseživljenjskega izobraževanja, ki bo vključevalo medgeneracijski prenos znanj in izkušenj, ter za krepitev povezovanja šol s širšim okoljem, z lokalno skupnostjo, gospodarstvom in nevladnimi organizacijami.
Ukrepi
1. Večja vključenost otrok. Z uveljavitvijo različnih programov v vrtcih ter programa družinskega varstva, oblikovanjem lestvice z manjšim številom razredov, ki bodo razbremenili starše s povprečnimi dohodki, ter z nižjim plačilom vrtca za vsakega naslednjega otroka, sočasno vključene ga v vrtec, je potrebno poskrbeti za večjo vključenost otrok v programe predšolske vzgoje. Večjo kakovost in dostopnost izobraževanja (razbremenitev staršev, zmanjšanje razlik med učenci) bomo zagotovili z oblikovanjem ustrezne učbeniške politike in z zagotovitvijo brezplačnega (vsaj enega obroka) prehrane za učence in dijake.
2. Dvig kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa in dosežkov učencev. Krepiti vzgojno nalogo šole, z nadgradnjo sistema potrjevanja učbenikov za zagotovitev njihove večje kakovosti, z oblikovanjem modela uporabe e-učbenikov in z njimi povezano učinkovito rabo IKT tehnologij ter z zagotovitvijo infrastrukturnih pogojev (širokopasovna mreža), z uveljavljanjem kurikula, ki bo zagotavljal dvig splošnih oziroma poklicnih kompetenc, še posebej socialnih in državljanskih kompetenc ter komunikacije v maternem jeziku ter kompetenc, pomembnih za uspešno vključevanje v sodobno družbo in na trg dela (reševanje problemov, kritičnost mišljenja, ustvarjalnost). Dvig kompetenc bomo dosegli z dvigom ravni različnih vrst pismenosti in s krepitvijo povezovanja šol s širšim okoljem pri reševanju konkretnih problemov. Nadgradili bomo nacionalni sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju izobraževanja, ki bo vključeval tudi rezultate eksternega preverjanja znanja v osnovnih šolah (NPZ) ter spremljanje kakovosti izobraževalnega procesa. Posebno pozornost bomo namenili spremembam kurikula za vrtce, ki bodo vključevale obogateno poučevanje govora govorno šibkih otrok, tujega jezika in slovenščine kot tujega jezika, vzpostavitvi učinkovitih modelov dodatne strokovne pomoči za otroke s posebnimi potrebami in organizacijskega modela prehajanja med programi za otroke in otroke s posebnimi potrebami. Z uvedbo fleksibilnih oblik izobraževanja in vključevanjem nadarjenih bomo vzpostavili odprto učno okolje za delo z nadarjenimi.
3. Profesionalni razvoj pedagoških delavcev. Z nadgradnjo sistema pripravništva in mentorstva bo potrebno prenoviti sistem strokovnega napredovanja in kariernega razvoja pedagoških delavcev in vzgojiteljev, ter zagotoviti razmere za njihovo večjo mobilnost. Hkrati bomo kakovost pedagoškega dela zagotovili tudi z zmanjšanjem tistih birokratskih postopkov pri vodenju šol in vrtcev ter pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela, ki ne prispevajo h kakovosti pedagoškega dela, z večjo fleksibilnostjo pri organizaciji vzgojno-izobraževalnega dela (določitev nacionalnih okvirjev–kazalnikov, ostalo avtonomija šol in vrtcev) in poenostavitvijo postopkov za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela.
4. Komunikacija v maternem jeziku. Za večjo sposobnost izražanja in interpretacije svojih misli, občutij in dejstev ter medsebojno komuniciranje v jezikovno primerni obliki ter načinu v vseh življenjskih okoliščinah predlagamo naslednje ukrepe: (1) učenje slovenščine kot tujega jezika v celotni izobraževalni vertikali za tiste, ki jim slovenščina ni materni jezik (2) podpirati razvoj znanja maternega jezika etničnih skupin (3) posvetiti več pozornosti kulturi branja in izražanja v maternem jeziku tudi pri pouku drugih predmetov.
5. Socialna in državljanska kompetenca. Te sposobnosti temeljijo na poznavanju socialnih in političnih vsebin in obvez, kar je temelj za aktivno in demokratično udejstvovanje posameznika. Predlagani ukrepi so: (1) vzgajati in izobraževati za domovinsko in državljansko pismenost ter demokratične vrednote, (2) aktivno vključevati starše v sooblikovanje vzgojnih in drugih dejavnosti šole, ki dvigajo kakovost, (3) vključevanje znanj, veščin in spretnosti, ki krepijo etične dimenzije v kurikulu.
6. Odzivnost izobraževanja na spremembe družbe in potrebe trga dela. Uveljaviti sistem priznavanja in vrednotenja kvalifikacij formalnih in neformalnih znanj, z uvajanjem različnih modelov praktičnega usposabljanja na delovnem mestu, s sistemom učenja z opazovanjem poteka dela in rotacije delovnih mest, s krepitvijo karierne orientacije, s tesnejšim povezovanjem šole z lokalno skupnostjo in NVO ter s spodbujanjem mladih k vključevanju v družbene aktivnosti. Nadgradili bomo izhodišča za načrtovanje programov na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja ter tako poskrbeli za dvig kakovosti, vrednotenja in privlačnosti programov poklicnega izobraževanja in vpeljali različne modele praktičnega usposabljanja med izobraževanjem. Prenovili bomo dualni sistem izobraževanja in uvedli vajeništvo, ki bo temeljilo na zaposlitvenem statusu vajenca.
7. Krepitev vseživljenjskega učenja. Z ustreznimi programi spodbujati učenje in izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih, na vseh področjih življenja in v vseh okoljih. Krepili bomo zavedanje, da posamezniki z učenjem povečujejo zaupanje vase, razvijajo ustvarjalnost, podjetnost in znanje, spretnosti in kvalifikacije, ki jih potrebujejo za dejavno udeležbo v gospodarskem in družbenem življenju ter za boljšo kakovost življenja. Pospeševali bomo uveljavljanje in uporabo znanja, spretnosti in učenja kot temeljnega vira in gibala za razvoj lokalnih in regionalnih območij ter v teh tudi za razvoj socialnih omrežij. Prizadevali si bomo za vzpostavitev stabilnosti delovanja sistema in javne mreže organizacij za izobraževanja odraslih ter za kakovostno in prožno ponudbo možnosti in okoliščin za nenehno učenje, izobraževanje in usposabljanje odraslih.
