Član sveta staršev sprašuje, ali lahko kandidat za ravnatelja sodeluje v postopku za imenovanje ravnatelja tudi kot član sveta staršev in član sveta zavoda.
Na šoli so prejeli sklep MŠŠ o izvajanju kombiniranega pouka. Starši se bojijo, da bo padla kvaliteta pouka. Sprašujejo, če ima kdo podobne izkušnje in kakšen primer dobre prakse reševanja take situacije.
Šola za učence 1. razreda izvaja pouk prvega tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet.
Šola za učence 4., 5. in 6. razreda izvaja pouk iz naslednjih neobveznih izbirnih predmetov: drugega tujega jezika, umetnosti, računalništva, športa ter tehnike.
Šola za učence 7., 8. in 9. razreda izvaja pouk drugega tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet.
Šola učencem 1. razreda obvezno ponudi pouk prvega tujega jezika, učencem od 4. do 9. razreda pa pouk drugega tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet v obsegu dveh ur tedensko.
Učenec lahko izbere največ dve uri pouka neobveznih izbirnih predmetov tedensko.
Za učence v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom šola ne izvaja pouka neobveznih izbirnih predmetov.
(postopno uvajanje prvega tujega jezika v 2. razred)
Pouk prvega tujega jezika v 2. razredu se uvaja postopoma tako, da se v šolskem letu 2014/15 uvede za učence 2. razreda na največ 15 odstotkov šol od skupnega števila osnovnih šol, v šolskem letu 2015/16 pa še največ 30 odstotkov šol od skupnega števila osnovnih šol. V šolskem letu 2016/17 se začne izvajati prvi tuji jezik kot obvezen predmet za vse učence, ki so vpisani v 2. razred.
Načrt in pogoje uvajanja prvega tujega jezika v 2. razred podrobneje določi minister najkasneje do 28. februarja 2014.
1. septembra 2014 se začne uporabljati 20.a člen zakona, in sicer postopoma tako, da se v šolskem letu 2014/15 uvede pouk neobveznega izbirnega predmeta za učence 4. in 7. razreda, v šolskem letu 2015/16 še za učence 5. in 8. razreda, v šolskem letu 2016/17 pa še za učence 6. in 9. razreda.
Ne glede na prejšnji odstavek se za učence 1. razreda začne izvajati pouk prvega tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet v šolskem letu 2015/16.
(drugi tuji jezik kot obvezni predmet v 7. razredu)
Šole, ki so v šolskem letu 2012/13 izvajale pouk obveznega drugega tujega jezika v 7. razredu, lahko pouk drugega tujega jezika izvajajo tudi v šolskem letu 2013/14.
(postopno uvajanje prvega tujega jezika v 1. razred)
Pouk prvega tujega jezika v 1. razred se uvaja postopoma.
V šolskem letu 2015/16 se uvede pouk prvega tujega jezika za učence 1. razreda na največ 15 odstotkov šol od skupnega števila osnovnih šol, v šolskem letu 2016/17 pa še največ 30 odstotkov šol od skupnega števila osnovnih šol. V šolskem letu 2017/18 se začne izvajati prvi tuji jezik kot obvezen predmet za vse učence, ki so vpisani v 1. razred.
Načrt in pogoje uvajanja podrobneje določi minister najkasneje do 31. avgusta 2014.
15. člen
(razveljavitev predpisa)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o postopnem uvajanju prvega tujega jezika v 1. razred osnovne šole (Uradni list RS, št. 30/13).
(1) V šolskih letih 2013/2014 in 2014/2015 se uvede postopno uvajanje prvega tujega jezika v 1. razred v osnovnih šolah, katerim izvajanje programa določi minister, pristojen za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: minister), s sklepom.
(2) V šolskem letu 2013/2014 začne izvajati pouk prvega tujega jezika za učence 1. razreda največ 15 odstotkov šol od skupnega števila osnovnih šol.
(3) V šolskem letu 2014/2015 začne izvajati pouk prvega tujega jezika za učence 1. razreda še največ 30 odstotkov šol od skupnega števila osnovnih šol.
10. člen
(javni razpis)
(1) Postopek javnega razpisa in pripravo izbora osnovnih šol, ki bodo vključene v postopno uvajanje, vodi komisija, ki jo imenuje minister. Javni razpis objavi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) na svojih spletnih straneh, in sicer za vsako šolsko leto posebej:
(2) Prijavo in podatke o izpolnjevanju pogojev pošljejo osnovne šole najkasneje v roku 21 dni po objavi razpisa na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. K prijavi na razpis za postopno uvajanje mora šola priložiti:
op JK: ministrstvo do 30. 4. 2013 na svojih straneh ni objavilo javnega razpisa v skladu z 10. členom Pravilnika.
SKLEP 10:Strokovni svet RS za splošno izobraževanje določi Učni načrt za tuji jezik v prvem triletju osnovne šole (št. dok.: 0130-1/2012-17, 3. 12. 2012), kot je predlagal Zavod RS za šolstvo, vendar naj predlagatelj upošteva pripombe iz razprav na komisijah in svetu. Posebej opozarja predlagatelja na pravilno rabo terminologije, razdelavo didaktičnih priporočil in večji poudarek ustrezni izobrazbi in pripravljenosti učiteljev, ki ga bodo izvajali.
Strokovni svet pričakuje sistematično spremljavo postopnega uvajanja tujega jezika v prvo triletje.
(postopno uvajanje prvega tujega jezika v 1. razred)
Postopno uvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta se za učence 1. razreda začne izvajati 1. septembra 2013.
V šolskih letih 2013/2014 in 2014/2015 se uvede postopno uvajanje prvega tujega jezika v 1. razred v osnovnih šolah, katerim izvajanje programa določi minister s sklepom. Načrt in pogoje uvajanja podrobneje določi minister najkasneje do 28. februarja 2013.
V šolskem letu 2015/2016 se prične izvajati prvi tuji jezik kot obvezen predmet v skladu s predmetnikom za vse učence, ki so vpisani v 1. razred.
(postopno uvajanje prvega tujega jezika v 2. razred)
Uvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta se začne postopno izvajati za učence 2. razredov 1. septembra 2013.
V šolskih letih 2013/2014 in 2014/2015 se uvede postopno uvajanje prvega tujega jezika v 2. razred v osnovnih šolah, katerim izvajanje programa določi minister s sklepom. Načrt in pogoje uvajanja podrobneje določi minister najkasneje do 28. februarja 2013.
V šolskem letu 2015/2016 se prične izvajati prvi tuji jezik kot obvezen predmet v skladu s predmetnikom za vse učence, ki so vpisani v 2. razred.
Uvajanje poučevanja 2. tujega jezika - kronologija
(postopno uvajanje drugega tujega jezika kot neobveznega predmeta)
Pouk neobveznega drugega tujega jezika se uvaja postopoma.
V šolskem letu 2015/16 se uvede pouk neobveznega drugega tujega jezika za učence 4. in 7. razreda, v šolskem letu 2016/17 še za učence 5. in 8. razreda, v šolskem letu 2017/18 pa za učence 6. in 9. razreda.
Šola za učence od 4. do 9. razreda izvaja pouk neobveznega drugega tujega jezika v obsegu dveh ur na teden. Učenec se v pouk neobveznega drugega tujega jezika vključi prostovoljno. Ko se učenec vključi v pouk neobveznega drugega tujega jezika, ga mora obiskovati do konca pouka v tekočem šolskem letu.
Za učence v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom šola ne izvaja pouka neobveznega drugega tujega jezika.
Šola za učence 1. razreda izvaja pouk prvega tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet.
Šola za učence 4., 5. in 6. razreda izvaja pouk iz naslednjih neobveznih izbirnih predmetov: drugega tujega jezika, umetnosti, računalništva, športa ter tehnike.
Šola za učence 7., 8. in 9. razreda izvaja pouk tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet.
Šola učencem od 4. do 9. razreda obvezno ponudi pouk tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet v obsegu dveh ur tedensko.
Učenec lahko izbere največ dve uri pouka neobveznih izbirnih predmetov tedensko.
Za učence v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom šola ne izvaja pouka neobveznih izbirnih predmetov.
47. člen(op: JK: razveljavlja poseg v 47. člen ZOsn-F, ki je bil izveden z ZOsn-G)
(razveljavitev)
Razveljavi se drugi odstavek 1. člena Zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 107/10).
48. člen(op: JK: ukinja veljavo Pravilnika o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli)
(predpisa, ki prenehata veljati)
31. avgusta 2012 prenehata veljati Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 76/08) in Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 47/08 in 12/11). Določbe 12., 13. in 14. člena Pravilnika o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli se uporabljajo do 31. avgusta 2015.
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/07) se v poglavju »Prehodne in končne določbe« v 47. členu za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v šolskih letih 2011/2012 in 2012/2013 nadaljuje s postopnim uvajanjem drugega tujega jezika kot obveznega predmeta na osnovnih šolah, katerim izvajanje programa določi minister s sklepom.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»V šolskem letu 2013/2014 se prične izvajati drugi tuji jezik kot obvezen predmet za vse učence, ki so vpisani v 7. razred, v skladu s predmetnikom.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se črta drugi stavek.
Uvajanje drugega tujega jezika kot obveznega predmeta se prične postopno izvajati za učence 7. razredov najkasneje s 1. septembrom 2009.
Do šolskega leta 2010/2011 se uvede drugi tuji jezik kot obvezni predmet na osnovnih šolah, katerim izvajanje programa določi minister s sklepom. Načrt in pogoje uvajanja podrobneje določi minister najkasneje do 1. junija 2008.
V šolskem letu 2011/12 se prične izvajati drugi tuji jezik kot obvezen predmet za vse učence, ki so vpisani v 7. razred, v skladu s predmetnikom.
Predmetnike in učne načrte v skladu s tem zakonom določi pristojni strokovni svet najkasneje do 28. februarja 2008. V učnih načrtih, določenih po sprejetju tega zakona, se izraz »minimalni standard« zamenja z izrazom »pričakovani rezultat«.
Pristojni strokovni svet ministru predlaga spremembe prilagojenih izobraževalnih programov, usklajenih z določbami tega zakona najkasneje do 28. februarja 2008.
Pregled vseh sprememb. Dodano besedilo je podčrtano. Opuščeno besedilo je prečrtano.
1. člen
(spreminja 35. člen ZOsn - tedenska obveznost učencev)
Tedenska obveznost učencev po obveznem programu, brez ur oddelčne skupnosti, je v prvem obdobju lahko največ 24 ur pouka, v drugem obdobju največ 26 ur pouka in v tretjem obdobju največ 30 ur pouka.
Tedenska obveznost učencev po obveznem programu, brez ur oddelčne skupnosti, je v šolah na narodno mešanih območjih ter v šolah, ki izvajajo prilagojene izobraževalne programe, v prvem obdobju lahko največ 26 ur pouka, v drugem obdobju največ 28 ur pouka in v tretjem obdobju največ 32 ur pouka.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se zaradi organizacije pouka obveznost učencev po obveznem programu, brez ur oddelčne skupnosti, v posameznem tednu lahko poveča za največ dve uri pouka. Pri tem povprečna tedenska obveznost v šolskem letu ne sme biti večja od obveznosti, določene v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena. Izbirni predmeti, katerih vsebina in dejavnosti iz učnega načrta so vezane na daljšo strnjeno izvedbo, se lahko izvedejo v obsegu do največ osem ur pouka dnevno.
Ura pouka traja praviloma 45 minut.
2. člen
(spreminja 39. člen ZOsn - zasebne šole)
Določbe 33., 36., 37. in 38. člena, razen določbe osmegadevetega odstavka 38. člena tega zakona, niso obvezne za zasebne šole.
3. člen
(spreminja 40. člen ZOsn - manjše učne skupine)
Učitelj od 1. do 9. razreda pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti.
V 4., 5., 6. in 7. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk v obsegu največ ene četrtine ur, namenjenih tem predmetom, organizira v manjših učnih skupinah. Pouk v manjših učnih skupinah se v 4. razredu začne izvajati v mesecu aprilu.
V 8. in 9. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk vse leto organizira z razporeditvijo učencev v manjše učne skupine.
Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka v skladu s prejšnjim odstavkom, učitelj pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela, delo z učenci diferencira glede na njihove zmožnosti.
4. člen
(črta 41. člen ZOsn - prehajanje med nivoji)
Učenec lahko po posvetovanju s starši, učitelji in šolsko svetovalno službo spremeni raven zahtevnosti.
V 9. razredu učenec lahko spremeni raven zahtevnosti na podlagi ocen.
5. člen
(spreminja 45. člen ZOsn - pogoji za vpis)
Starši morajo v prvi razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let.
Otroku se lahko pričetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo.
Otroku se lahko začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo.
6. člen
(spreminja 47. člen ZOsn - odložitev šolanja)
Učencu se med šolskim letom v prvem razredu lahko na predlog šolske svetovalne službe, šolske zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje v soglasju s starši iz zdravstvenih in drugih razlogov odloži šolanje za eno leto.
Učencu se med šolskim letom v 1. razredu lahko na predlog staršev oziroma na predlog šolske svetovalne službe ali zdravstvene službe v soglasju s starši iz zdravstvenih in drugih razlogov odloži šolanje za eno leto.
7. člen
(spreminja 49. člen ZOsn - učenci s posebnimi potrebami)
Starši imajo pravico otroka s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vpisati v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, razen če je otroku z odločbo o usmeritvi določena druga ustrezna osnovna šola.
Otroku s posebnimi potrebami se z odločbo o usmeritvi določi praviloma najbližja ustrezna šola.
8. člen
(spreminja 51. člen ZOsn - vzporedno izobraževanje, perspektivni športniki)
Učenec, ki se vzporedno izobražuje v glasbenih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe, oziroma je perspektivni športnik, lahko pridobi status učenca, ki se vzporedno izobražuje, oziroma status športnika.
Predlog za dodelitev statusa podajo starši in učenec.
Učencu s statusom iz prvega odstavka tega člena se prilagodijo šolske obveznosti. Prilagajanje šolskih obveznosti se uredi s pisnim dogovorom med šolo in starši. Prilagodijo se obiskovanje pouka in drugih dejavnosti, načini in roki za ocenjevanje znanja ter drugo.
Status učencu preneha na zahtevo učenca in staršev, s potekom časa, za katerega mu je bil dodeljen, ali če prenehajo razlogi, zaradi katerih mu je bil status dodeljen, ali če ni več učenec šole, na kateri je pridobil status, oziroma če se mu status odvzame.
Če učenec ne izpolnjuje obveznosti iz dogovora iz tretjega odstavka tega člena oziroma zaradi kršitve njegovih dolžnosti, določenih z zakonom ter drugimi predpisi in akti šole, mu šola lahko status začasno oziroma trajno odvzame na predlog razrednika oziroma učiteljskega zbora.
Učencu status lahko miruje. Predlog za mirovanje statusa lahko podajo starši in učenec.
O dodelitvi, odvzemu in mirovanju statusa odloči ravnatelj. Pred tem si v prvem izobraževalnem obdobju pridobi mnenje razrednika, v drugem in tretjem izobraževalnem obdobju pa tudi mnenje oddelčnega učiteljskega zbora.
Šola s pravili o prilagajanju šolskih obveznosti podrobneje uredi postopek za pridobitev statusa in prilagajanje šolskih obveznosti.
Status učenca, ki se vzporedno izobražuje, lahko pridobi učenec, ki se vzporedno izobražuje v glasbeni šoli z javno veljavnim programom.
Status učenca perspektivnega športnika lahko pridobi učenec, ki je registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih zvez.
Status učenca vrhunskega športnika lahko pridobi učenec, ki doseže vrhunski športni dosežek mednarodne vrednosti.
Predlog za dodelitev statusa podajo starši učenca.
Učencu s statusom iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena se prilagodijo šolske obveznosti. Prilagajanje šolskih obveznosti se uredi s pisnim dogovorom med šolo in starši. Prilagodijo se obiskovanje pouka in drugih dejavnosti, načini in roki za ocenjevanje znanja ter drugo.
Status učencu preneha na zahtevo staršev učenca, s potekom časa, za katerega je bil učencu dodeljen, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil status dodeljen, če ni več učenec šole, na kateri je pridobil status, ali če se mu status odvzame.
Če učenec ne izpolnjuje obveznosti iz dogovora iz petega odstavka tega člena oziroma zaradi kršitve njegovih dolžnosti, določenih z zakonom ter drugimi predpisi in akti šole, mu šola lahko status začasno oziroma trajno odvzame na predlog razrednika oziroma učiteljskega zbora.
Učencu status lahko miruje. Predlog za mirovanje statusa lahko podajo starši učenca.
O dodelitvi, odvzemu in mirovanju statusa odloči ravnatelj. Pred tem si v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju pridobi mnenje razrednika, v drugem in tretjem vzgojnoizobraževalnem obdobju pa tudi mnenje oddelčnega učiteljskega zbora.
Šola s pravili o prilagajanju šolskih obveznosti podrobneje uredi postopek za pridobitev statusa in prilagajanje šolskih obveznosti.
9. člen
(spreminja 55. člen ZOsn - podaljšanje statusa učenca)
Učenec, ki v devetih letih ni končal osnovnošolskega izobraževanja, sme nadaljevati šolanje še 2 leti in tako obdrži status učenca.
Če učenec iz prvega odstavka tega člena z neprimernim odnosom ovira vzgojno-izobraževalno delo, lahko ravnatelj na predlog učiteljskega zbora ne glede na določilo prvega odstavka tega člena med šolskim letom oziroma ob koncu šolskega leta odloči, da učenec ne sme več obiskovati osnovne šole.
Učenec iz prvega odstavka tega člena obdrži status učenca tudi, če nadaljuje šolanje kot odrasel.
Učenec, ki v devetih letih ni končal osnovnošolskega izobraževanja, sme nadaljevati šolanje še dve leti in tako obdrži status učenca. Šola učenca in njegove starše posebej seznani s pravico do podaljšanega statusa.
Če učenec, ki ima podaljšan status, z neprimernim odnosom ovira vzgojno-izobraževalno delo, lahko ravnatelj na predlog učiteljskega zbora ne glede na določilo prvega odstavka tega člena med šolskim letom oziroma ob koncu šolskega leta odloči, da je učenec izključen iz te osnovne šole.
Učenec iz prvega odstavka tega člena obdrži status učenca tudi, če nadaljuje šolanje kot odrasel.
Kdor ne ponavlja 9. razreda in opravlja popravne izpite v naslednjem šolskem letu, obdrži status učenca za to šolsko leto.
10. člen
(spreminja 66. člen ZOsn - organizacija preverjanja znanja)
Strokovne, tehnične, razvojne in druge naloge, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja, opravljata Državni izpitni center in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Državni izpitni center v zvezi z nacionalnim preverjanjem znanja opravlja naslednje naloge:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo v zvezi z nacionalnim preverjanjem znanja opravlja naslednje naloge:
Strokovne, tehnične, razvojne in druge naloge, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja, opravljajo zavodi iz 28. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 118/06 – ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D).
11. člen
(spreminja 68. člen ZOsn - ugovor na oceno)
Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala oziroma zaključnega spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.
Ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli.
Če komisija ugotovi, da je ocena učenca ob koncu pouka v šolskem letu neustrezna, učenca ponovno oceni. Odločitev komisije je dokončna.
Če učenec in starši menijo, da je pri ugotavljanju dosežka učenca pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu tretjega obdobja prišlo do pisne ali računske napake, lahko starši v treh dneh po prejemu zaključnega spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.
Če učenec in starši menijo, da je pri ugotavljanju dosežka učenca pri nacionalnem preverjanju znanja prišlo do pisne ali računske napake, lahko starši v treh dneh po prejemu obvestila o dosežkih pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.
Ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli.
Če komisija ugotovi, da je pri ugotavljanju dosežka učenca pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu tretjega obdobja prišlo do pisne ali računske napake, se postopek ugotavljanja dosežka ponovi. Odločitev komisije je dokončna.
12. člen
(spreminja 77. člen ZOsn - izpitna komisija)
Popravni izpit in razredni izpit opravlja učenec pred izpitno komisijo.
Popravni in predmetni izpit opravlja učenec pred izpitno komisijo.
13. člen
(postopno uvajanje drugega tujega jezika kot neobveznega predmeta)
Pouk neobveznega drugega tujega jezika se uvaja postopoma.
V šolskem letu 2015/16 se uvede pouk neobveznega drugega tujega jezika za učence 4. in 7. razreda, v šolskem letu 2016/17 še za učence 5. in 8. razreda, v šolskem letu 2017/18 pa za učence 6. in 9. razreda.
14. člen
(postopno uvajanje prvega tujega jezika v 1. razred)
Pouk prvega tujega jezika v 1. razred se uvaja postopoma.
V šolskem letu 2015/16 se uvede pouk prvega tujega jezika za učence 1. razreda na največ 15 odstotkov šol od skupnega števila osnovnih šol, v šolskem letu 2016/17 pa še največ 30 odstotkov šol od skupnega števila osnovnih šol. V šolskem letu 2017/18 se začne izvajati prvi tuji jezik kot obvezen predmet za vse učence, ki so vpisani v 1. razred.
Načrt in pogoje uvajanja podrobneje določi minister najkasneje do 31. avgusta 2014.
15. člen
(razveljavitev predpisa)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o postopnem uvajanju prvega tujega jezika v 1. razred osnovne šole (Uradni list RS, št. 30/13).
16. člen
(uporaba zakona)
1. septembra 2013 se začnejo uporabljati določbe 39. člena, drugega odstavka 45. člena, 47. člena, drugega odstavka 49. člena, 51. člena, 55. člena, 66. člena, četrtega in šestega odstavka 68. člena, 77. člena zakona in 1., 3., 4. ter 7. člena tega zakona.
1. septembra 2015 se začnejo uporabljati določbe prvega odstavka 20. a člena in 39. a člena zakona.
17. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.