S tem pravilnikom se določajo normativi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, potrebnih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje ter normativi za oblikovanje oddelkov ter spremstvo otrok.

S tem pravilnikom se določajo stopnja in smer izobrazbe strokovnih delavcev, normativi za določitev delovne obveznosti ravnateljev, pomočnikov ravnateljev in strokovnih delavcev, administrativno-računovodskih in tehničnih delavcev vrtca, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normativi za oblikovanje oddelkov in spremstvo otrok.

Ta pravilnik velja za vse vrtce, vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov, razen določb o normativih za administrativno-računovodske in tehnične delavce, ki ne veljajo za zasebne vrtce.

Ta pravilnik velja za vse vrtce, vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov, razen določb o izobrazbi strokovnih delavcev vrtca, ki ne veljajo za vrtce, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih, ter določb o normativih za administrativno-računovodske in tehnične delavce, ki ne veljajo za zasebne vrtce.

(1) Vrtec, ki ima 10 ali več oddelkov, vodi ravnatelj, ki je pedagoški vodja in poslovodni organ.

(2) Ravnatelj mora v okviru polne delovne obveznosti opraviti:

(3) Ravnatelj s 14 in več oddelki v okviru polne delovne obveznosti nima obveznosti dela z otroki oziroma svetovalnega dela.

Vrtec, ki ima 10 ali več oddelkov, vodi ravnatelj vrtca, ki je pedagoški vodja in poslovodni organ. Ravnatelj mora v okviru polne delovne obveznosti opraviti:

Ravnatelj s 14 in več oddelki v okviru polne delovne obveznosti nima obveznosti dela z otroki oziroma svetovalnega dela.

(1) V vrtcu pri šoli imenuje ravnatelj za pedagoško in organizacijsko vodenje oddelkov vrtca pomočnika ravnatelja. V okviru polne delovne obveznosti mora pomočnik ravnatelja opraviti v vrtcu z enim oddelkom 21 ur dela z otroki oziroma 28 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več, se mu obveznost zmanjša za 1,5 ure dela z otroki oziroma dve uri svetovalnega dela na teden. Če del obveznosti dela z otroki oziroma svetovalnega dela pomočnik ravnatelja opravi v šoli, mora v vrtcu opraviti najmanj dve uri dela z otroki na teden oziroma toliko ur svetovalnega dela kot jih vrtcu pripada na podlagi normativa za svetovalnega delavca. Ena ura dela z otroki v vrtcu pomeni 0,7 ure pouka oziroma 0,8 ure podaljšanega bivanja.

(2) Če ima vrtec pri šoli več enot, lahko ravnatelj v dislociranih enotah za organizacijsko vodenje pooblasti strokovnega delavca v tej enoti.

(3) Če pomočnik ravnatelja pedagoško vodi 20 oddelkov v vrtcih pri več šolah, nima obveznosti dela z otroki oziroma svetovalnega dela. Za vsaka dva oddelka manj, opravi 1,5 ure dela z otroki oziroma dve uri svetovalnega dela na teden. Za pedagoško vodenje na treh lokacijah se število oddelkov pedagoškega vodenja zniža za en oddelek, za vsaki dodatni dve lokaciji se zniža še za en oddelek.

Ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja v vrtcu s 17. oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja imenuje pri 35 oddelkih, tretjega pa pri 53 oddelkih.

V vrtcu s 17 oddelki je obveznost pomočnika ravnatelja v okviru polne delovne obveznosti 13,5 ure dela z otroki oziroma 18 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več od 17 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.

Enako obveznost dela z otroki oziroma svetovalnega dela ima drugi pomočnik ravnatelja pri 35 oddelkih in tretji pomočnik ravnatelja pri 53 oddelkih. Zmanjšuje se po enakem kriteriju, kot je določeno za prvega pomočnika ravnatelja.

Vrsto in število oddelkov ter število otrok v oddelku določi vrtec v soglasju z lokalno skupnostjo, ustanoviteljico vrtca. Oddelki se oblikujejo pred začetkom šolskega leta za celo šolsko leto. Pri oblikovanju oddelkov se šteje, da sodijo v oddelek drugega starostnega obdobja otroci, ki bodo do konca koledarskega leta dopolnili najmanj tri leta starosti. Pri določanju starostnega razpona se upošteva koledarsko leto.

Pri določanju števila otrok v oddelku se upošteva tudi igralna površina na otroka, ki je določena v pravilniku, s katerim se ureja prostor in oprema vrtca.

(odstavek dodan z novelo v UL 77/09, op. JK) Vrtec lahko oblikuje homogene, heterogene in kombinirane oddelke. V homogene oddelke so vključeni otroci v starostnem razponu enega leta, v heterogene oddelke so vključeni otroci prvega ali drugega starostnega obdobja, v kombinirane oddelke pa so vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja.

V oddelke prvega starostnega obdobja je lahko vključeno:

– v starostno homogeni oddelek najmanj 9 in največ 12 otrok,

– v starostno heterogeni oddelek najmanj 7 in največ 10 otrok.

V oddelke drugega starostnega obdobja je lahko vključeno:

– v starostno homogeni oddelek 3–4 letnih otrok najmanj 12 in največ 17 otrok

– v starostno homogene oddelke 4–5 in 5–6 letnih otrok najmanj 17 in največ 22 otrok,

– v starostno heterogeni oddelek najmanj 14 in največ 19 otrok.

V starostno kombinirani oddelek je vključeno najmanj 10 in največ 17 otrok.

Lokalna skupnost, ustanoviteljica vrtca, lahko s sklepom določi nižji normativ števila otrok v posameznih oddelkih, kot je določeno v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena. Lokalna skupnost, ustanoviteljica vrtca, določi tudi najmanjše število otrok, ko je vrtec dolžan začeti oziroma končati poslovalni čas vrtca.

Lokalna skupnost, ustanoviteljica vrtca, lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v lokalni skupnosti odloči, da se najvišje število otrok v oddelku, določeno v prvem, drugem in tretjem odstavku, poveča za največ 2 otroka.

Za zasebni vrtec, ki ima koncesijo, sprejme sklep iz prejšnjega odstavka tega člena na predlog vrtca lokalna skupnost koncedentka, za zasebni vrtec, ki nima koncesije, pa sprejme sklep ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca.

V enoti vrtca, v kateri deluje samo en oddelek, se lahko pri oblikovanju heterogenih oddelkov upošteva normativ za homogene oddelke, če bi bilo odklonjenih do 5 otrok.

V kombiniranem oddelku je lahko največ 7 otrok prvega starostnega obdobja. Če je v oddelku 4 ali več otrok prvega starostnega obdobja, se hkratna prisotnost vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice poveča na pet ur dnevno. Normativ za kombinirani oddelek se uporablja, če so v oddelku vsaj 3 otroci prvega starostnega obdobja.

Če sta v oddelku prvega starostnega obdobja 1 ali 2 otroka, ki presegata starostni razpon enega leta, oziroma 4 otroci ali manj v oddelku drugega starostnega obdobja, se pri oblikovanju oddelkov uporablja normativ za homogene oddelke.

Na otroka se zagotovijo praviloma 4 m2, vendar ne manj kot 3 m2 notranje igralne površine. V notranjo igralno površino se šteje vsa površina namenjena vzgojnim dejavnostim otrok v stavbi vrtca, npr. igralnica, dodatni prostor za dejavnosti otrok in osrednji prostor. V igralno površino se ne vštevajo tla, na katerih je vgrajeno oziroma pritrjeno pohištvo (npr. težke omare), stalni prostor za fizioterapevtske vaje in počitek v razvojnem oddelku, ter površina tal, namenjena garderobi otrok, določena v 20. členu tega pravilnika, če je le ta del osrednjega prostora.

Dodatni prostor za dejavnosti otrok lahko vrtec nameni za povečanje igralnic ali osrednjega prostora oziroma uredi več manjših dodatnih prostorov za dejavnosti otrok.

Osnova za izračun igralne površine je 22 otrok na oddelek.

Starši imajo pravico otroka s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vpisati v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, razen če je otroku z odločbo o usmeritvi določena druga ustrezna osnovna šola.

(predlog dodanega odstavka op. JK) Otroku s posebnimi potrebami se z odločbo o usmeritvi določi praviloma najbližja šola.

Učenci od 1. do 3. razreda imajo pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno štiri kilometre ali več od osnovne šole, ki jo obiskujejo v šolskem okolišu.

Učenci od 4. do 9. razreda imajo pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno pet kilometrov ali več od osnovne šole, ki jo obiskujejo v šolskem okolišu.

Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v šolskem okolišu, v katerem prebiva, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.

Učenec, ki se prešola v skladu s 54. členom tega zakona, ima v 1., 2. in 3. razredu pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno štiri kilometre ali več od osnovne šole, v katero je prešolan, v vseh ostalih razredih pa, če je njegovo prebivališče od te šole oddaljeno pet kilometrov ali več. Učenec iz prejšnjega stavka ima pravico do prezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.

Učenec s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno štiri kilometre ali več od osnovne šole, v katero je usmerjen. Če je njegovo prebivališče od osnovne šole oddaljeno manj kot štiri kilometre, ima učenec iz prejšnjega stavka pravico do brezplačnega prevoza, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi ali če pristojni organ za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.

Učenec s posebnimi potrebami, ki ima z odločbo o usmeritvi določeno izvajanje dodatne strokovne pomoči v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, im pravico do brezplačnega prevoza do zavoda, v katerem se ta pomoč izvaja, če je njegovo prebivališče od zavoda oddaljeno štiri kilometre ali več.

O načinu prevoza se osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo.

Če učencu s posebnimi potrebami ni mogoče zagotoviti prevoza, ima pravico do brezplačne oskrbe v kraju izobraževanja in pravico do brezplačnega prevoza domov ob pouka prostih dnevih.

Osnovna šola mora učencem, ki morajo čakati na organiziran prevoz, zagotoviti varstvo.

Določbe tega člena ne veljajo za učence s posebnimi potrebami starejše od 18 let, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in uveljavljajo pravice, določene v Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole.

Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v 1. razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.

Učenec, ki obiskuje osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva, ima pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pripadala, če bi obiskoval osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva.

O načinu prevoza se osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo.

Otroci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona imajo pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi.

Otroci s posebnimi potrebami, ki imajo z odločbo o usmeritvi določeno izvajanje dodatne strokovne pomoči v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, imajo pravico do povračila stroškov prevoza do zavoda, v katerem se ta pomoč izvaja, če je njihovo prebivališče od tega zavoda oddaljeno več kot štiri kilometre.

Če učencu ni mogoče zagotoviti prevoza, ima pravico do brezplačne oskrbe v kraju izobraževanja in pravico do brezplačnega prevoza domov ob pouka prostih dnevih.

Osnovna šola mora učencem, ki morajo čakati na organiziran prevoz, zagotoviti varstvo.

Učenec, ki se prešola v skladu s 54. členom tega zakona, ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole, v katero je prešolan.

Določilo petega in sedmega odstavka ne velja za učence, starejše od 18 let, ki so vključeni v posebni program in uveljavljajo pravice, določene v Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

Spremenjeni 56. člen se začne uporabljati 1. septembra 2013. Do 31. avgusta 2013 se uporablja 56. člen Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS št. 81/06 - uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11 in 40/12 - ZUJF).

Ne glede na določbo prvega odstavka 44. člena tega zakona poteka vpis otrok v 1. razred za šolsko leto 2013/2014 v mesecu aprilu 2013.

(7) Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki.

V naseljih, ki imajo dve ali več javnih osnovnih šol, se oblikuje skupni šolski okoliš.

Število oddelkov 1. razreda v šolahh v skupnem šolskem okolišu določi in razmesti ustanovitelj s sklepom do 31. marca za naslednje šolsko leto, in sicer tako, da se število otrok deli s 24. S preostalimi učenci se oblikuje nov oddelek le, če so vsi oddelki oblikovani do najvišjega normativa, določenega s podzakonskim aktom, ki ureja standarde in normative za oblikovanje oddelkov.

O oblikovanju skupnega šolskega okoliša in določitvi ter razmestitvi oddelkov v šolah v skupnem šolskem okolišu mora ustanovitelj obvestiti ministrstvo do 15. aprila za naslednje šolsko leto.

Če ustanovitelj ne ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena, oblikuje skupni okoliš ministrstvo.

Če ustanovitelj ne ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena, ministrstvo ne glede na določbo 81. člena tega zakona zagotovi obseg sredstev iz proračuna države vsem šolam skupnega šolskega okoliša v višini, potrebni za financiranje števila oddelkov, določenega v skladu z drugim odstavkom tega člena, preostanek sredstev pa mora zagotoviti ustanovitelj.

Ustanovitelj spremlja demografske podatke o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu za najmanj petletno obdobje in podatke o vpisu učencev v šolo.

Ustanovitelj mora spremeniti status samostojne oziroma matične šole v podružnico šole, če ima samostojna šola manj kot devet oddelkov, razen če je to edina šola na območju lokalne skupnosti.

Ustanovitelj osnovne šole mora sprejeti odločitev o ukinitvi podružnice šole, če ima podružnica manj kot 14 učencev oziroma na obmejnih problemskih območjih manj kot pet učencev.

Postopek za spremembo statusa iz prvega in drugega odstavka mora ustanovitelj začeti takoj po zaključenem vpisu za naslednje šolsko leto ter ustrezno spremeniti akt o ustanovitvi šole najkasneje do konca meseca maja za naslednje šolsko leto. O spremembi statusa šole mora ustanovitelj obvestiti ministrstvo.

Če ustanovitelj ne sprejme statusnih sprememb v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, se z naslednjim šolskim letom obseg sredstev iz proračuna države v skladu z 81. čleom tega zakona določa v višini, kot da je status samostojne ali matične šole oziroma podružnice šole spremenjen v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, preostala potrebna sredstva za delovanje šole pa je dolžan zagotoviti ustanovitelj.

Določbe tega člena ne veljajo za osnovne šole z italijanskim učnim jezikom, za dvojezične osnovne šole in za šole s prilagojenim programom.

Z globo od 5000 do 10000 evrov se za prekršek kaznuje odgovorno osebo ustanovitelja, če

- ne oblikuje skupnega šolskega okoliša (prvi odstavek 42.a člen tega zakona);

- ne določi in razmesti oddelkov v šolah (drugi odstavek 42.a člen tega zakona)

- ne spremeni statusa samostojne oziroma matične šole v podružnico šole oziroma ne sprejme odločitve o ukinitvi podružnice šole (45.a člen tega zakona)

Inšpekcija, pristojna za šolstvo odloča o prekrških za kršitve iz prejšnjega odstavka tega člena kot prekrškovni organ.

Za šolsko leto 2013/2014 mora ustanovitelj spremembe šolskih okolišev v skladu s 4. členom tega zakona določiti v aktu o ustanovitvi najkasneje do 28. februarja 2013.

Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni list RS, št 16/98, 27/99 in 134/03), se uporablja do 31. avgusta 2013 razen 5. člena, četrtega odstavka 6.a člena in 7. člena, ki se prenehajo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.

Pravilnik o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni list RS, št 16/98, 82/03 in 61/05) se uporablja do 31. avgusta 2013 razen 12., 13., 14., 14.a, 15., 17. člena, ki se prenehajo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.

Vlada Republike Slovenije sprejme oziroma uskladi uredbo iz prvega odstavka prejšnjega člena z določbami tega zakona najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Minister, pristojen za izobraževanje, sprejme oziroma uskladi pravilnik iz drugega odstavka prejšnjega člena z določbami tega zakona najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Šolski okoliš je območje, na katerem imajo starši pravico vpisati otroka v osnovno šolo, ki ima sedež na tem območju.

Šolski okoliš se določi za vsako samostojno oziroma matično osnovno šolo.

Praviloma je velikost šolskega okoliša usklajena z zmogljivostjo šole, to je z največjim možnim številom učencev, ki jih šola v skladu z normativi razporedi v oddelke, upoštevajoč učilnice in druge prostore, potrebne za izvedbo programa osnovnošolskega izobraževanja v eni izmeni.

Skupni šolski okoliš se lahko določi na presečišču šolskih okolišev dveh sosednjih samostojnih oziroma matičnih šol.

Skupni šolski okoliš se lahko določi, če ustanovitelj na podlagi demografskih podatkov o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu oziroma podatkov o številu vpisanih učencev ugotovi, da dve sosednji šoli lahko izvedeta program osnovnošolskega izobraževanja v eni izmeni oziroma enakomerno izkoristita svojo zmogljivost le, če drugače razporedita otroke s skupnega šolskega okoliša.

(dva odstavka dodana z novelo v UL 27/99, op. JK) Ne glede na določbo drugega in četrtega odstavka 5. člena te uredbe se lahko v Mestni občini Maribor, Mestni občini Ptuj in Mestni občini Kranj (zadnji dve MO dodani z novelo v UL 134/03, op. JK) določi skupni šolski okoliš za največ tri šole, da se s tem zagotovi določitev gravitacijskega območja za posamezno šolo, ki je usklajeno z zmogljivostjo šole, oblikovanje oddelkov v skladu z odredbo o normativih in standardih ter racionalno izrabo šolskega prostora.

Šolski okoliš iz zgornjega odstavka se določi v ustanovitvenih aktih šol, ki delujejo na območju skupnega šolskega okoliša. Znotraj skupnega šolskega okoliša ustanovitelj šol s posebnim sklepom, ki se objavi na enak način kot ustanovitveni akti šol, določi območje posamezne šole, s katerega imajo starši pravico, da je njihov otrok razporejen v to šolo, to je gravitacijsko območje šole.

Vpis otrok v skupnem šolskem okolišu vključuje prijavo na razpis za vpis in razporeditev otrok na šole.

Starši prijavijo svojega otroka na podlagi razpisa za vpis, ki ga v sredstvih javnega obveščanja objavi ustanovitelj, na katerokoli šolo v skupnem šolskem okolišu. Pri prijavi navedejo tudi prvo oziroma drugo naslednjo šolo v skupnem šolskem okolišu, ki želijo, da jo njihov otrok obiskuje, če zaradi premajhne zmogljivosti ne more biti razporejen v šolo, v katero je prijavljen.

Razporeditev otrok na posamezno šolo opravijo ustanovitelj in šole v skupnem šolskem okolišu. Pri razporeditvi otrok se upošteva:

– pravico staršev, da je njihov otrok razporejen v šolo na gravitacijskem območju, v katerem prebivajo,

– željo staršev, da je njihov otrok razporejen na šolo zunaj gravitacijskega območja, v katerem prebivajo,

– varnost poti in oddaljenost šole, v katero je otrok razporejen in

– morebitno vključenost brata oziroma sestre v isto šolo.

Z razporeditvijo otrok na posamezno šolo je vpis zaključen.

Podrobnejše pogoje o vpisu otrok v skupnem šolskem okolišu iz 5. člena te uredbe lahko v posebnem aktu v sodelovanju s šolami iz skupnega šolskega okoliša in ministrstvom, pristojnim za šolstvo, določi ustanovitelj šol

Ustanovitelj šole spremlja demografske podatke o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu za najmanj petletno obdobje in podatke o vpisu učencev v šolo.

Če ustanovitelj na podlagi podatkov iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da samostojna ali matična šola oziroma podružnica šole v določenem času izpolni pogoje, določene v 13. členu te odredbe, mora začeti postopek za spremembo statusa šole.

Postopek za spremembo statusa šole začne ustanovitelj najmanj dve leti pred začetkom šolskega leta, v katerem šola izpolni pogoje iz 13. člena te odredbe.

Postopek za spremembo statusa šole se začne, če ustanovitelj ugotovi, da ima:

– samostojna oziroma matična šola manj kot osem oddelkov oziroma na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi manj kot štiri oddelke,

– podružnica šole manj kot 14 učencev oziroma na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi manj kot pet učencev.

Če ustanovitelj ugotovi, da je mogoče zagotoviti pogoje za delovanje šole s spremembo šolskega okoliša, ne spremeni statusa šole v skladu z določbami prvega odstavka 11. člena te odredbe.

Ustanovitelj prav tako ne spremeni statusa šole, če na podlagi demografskih podatkov o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu oziroma na podlagi vpisa učencev ugotovi, da s spremembo šolskega okoliša ni mogoče takoj zagotoviti pogojev za delovanje šole, vendar bo šola najkasneje v dveh letih te pogoje ponovno izpolnjevala.

Če podružnica šole ne izpolnjuje pogojev za delovanje, vendar bo na podlagi demografskih podatkov najkasneje v dveh letih pogoje ponovno izpolnjevala, ustanovitelj ne spremeni statusa šole.